Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjiga Duhovnik med nebom in peklom Maks Ipavec Pričevalci vstalega Kristusa
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjigaDuhovnik med nebom in peklomMaks IpavecPričevalci vstalega Kristusa
Od slike do besede
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
Od slike do besede
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
Od slike do besede
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
Od slike do besede
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
Od slike do besede
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
Od slike do besede
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Od slike do besede
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Slovencem po svetu in domovini
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.