Is podcast Silva Matos: Moč besede in vest Is podcast
Silva Matos: Moč besede in vest

Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.

Marjan Bunič

odnosi družba vest beseda

31. 1. 2023
Silva Matos: Moč besede in vest

Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.

Marjan Bunič

VEČ ...|31. 1. 2023
Silva Matos: Moč besede in vest

Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.

Marjan Bunič

odnosidružbavestbeseda

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 4. 2024
Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

pogovor medgeneracijski odnosi strpnost

Kultura odnosov

Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

VEČ ...|30. 4. 2024
Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

Marjan Bunič

pogovor medgeneracijski odnosi strpnost

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 1. 2024
Spremembe

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.

Spremembe

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.

odnosi družba

Kultura odnosov

Spremembe

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.

VEČ ...|30. 1. 2024
Spremembe

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.

Marjan Bunič

odnosi družba

Kultura odnosov

VEČ ...|31. 10. 2023
Žalovanje

Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Žalovanje

Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.

odnosi družba

Kultura odnosov

Žalovanje

Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.

VEČ ...|31. 10. 2023
Žalovanje

Kako in kako dolgo žalovati za ljubljenimi? So spomini pri tem breme ali pomoč? Kako sprejeti spremembe? O tem in še čem je v oddaji Kultura odnosov govorila psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Marjan Bunič

odnosi družba

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 8. 2023
Ob povodnji smo odprli srce

Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.

Ob povodnji smo odprli srce

Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.

odnosi družba

Kultura odnosov

Ob povodnji smo odprli srce

Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.

VEČ ...|29. 8. 2023
Ob povodnji smo odprli srce

Oddaja Kultura odnosov se je tokrat ustavila ob povodnji, saj se prav v izjemnih okoliščinah zelo jasno pokaže bodisi naša pristnost bodisi naša zlaganost. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je govorila še o ranljivosti, čudenju, hvaležnosti, smislu in slovenskem zdravem jedru.

Marjan Bunič

odnosi družba

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 5. 2023
Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

odnosi družba pogovor duhovnost komunikacija odnosi

Kultura odnosov

Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

VEČ ...|30. 5. 2023
Silva Matos: nenasilna komunikacija

Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.

Marjan Bunič

odnosi družba pogovor duhovnost komunikacija odnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 11. 2022
Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

odnosi družba zakonci svetovanje pogovor

Kultura odnosov

Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

VEČ ...|29. 11. 2022
Osvežitev odnosov med zakoncema

Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost. 

Marjan Bunič

odnosi družba zakonci svetovanje pogovor

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 8. 2022
Silva Matos

V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.

Silva Matos

V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.

odnosi družba pogovor rutina napuh

Kultura odnosov

Silva Matos

V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.

VEČ ...|30. 8. 2022
Silva Matos

V današnjem načinu življenja, sredi negativizma in nemira, so kulturni odnosi poseben izziv, če že ne kar umetnost. Kako jih vzpostaviti, gojiti, spodbuditi in ohranjati? Nekaj namigov in razmišljanj z nami deli psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos.

Marjan Bunič

odnosi družba pogovor rutina napuh

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024