Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.
Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.
Na peti torek v mesecu se v oddaji »Kultura odnosov« srečujemo s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat se ustavljamo ob tem, da je najvišja stopnja človekove ustvarjalnosti odkrivati v bližnjem človeka. S prijaznimi besedami in dejanji lahko spreminjamo svet na bolje, vendar le, če je njihov izvor naše srce. Pri tem pa zelo pomaga vest.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Duhovna misel
Sveti mož je romal na sveti kraj. Potovanje je bilo težko. Ko je hodil skozi goščavo, se je izgubil. Dolgo se je mučil, da bi našel pot iz ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Kulturni utrinki
V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.
Komentar Domovina.je
»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...