Is podcast Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja? Is podcast
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

Alen Salihović

komentar info komunizem družba

16. 5. 2023
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

Alen Salihović

VEČ ...|16. 5. 2023
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?

V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.


 

Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.


 

Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.


 

Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.


 

Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.

Alen Salihović

komentarinfokomunizemdružba

Naš pogled

VEČ ...|19. 9. 2023
Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

komentar

Naš pogled

Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

VEČ ...|19. 9. 2023
Alen Salihović: So še vredni zaupanja?

“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|12. 9. 2023
Se zavedaš: Že jutri si lahko na vrsti ti!

… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …

Se zavedaš: Že jutri si lahko na vrsti ti!

… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …

komentar

Naš pogled

Se zavedaš: Že jutri si lahko na vrsti ti!

… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …

VEČ ...|12. 9. 2023
Se zavedaš: Že jutri si lahko na vrsti ti!

… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|5. 9. 2023
Meta Potočnik: Iščemo nore preroke in sanjače

Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.

Meta Potočnik: Iščemo nore preroke in sanjače

Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.

komentar

Naš pogled

Meta Potočnik: Iščemo nore preroke in sanjače

Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.

VEČ ...|5. 9. 2023
Meta Potočnik: Iščemo nore preroke in sanjače

Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.

Meta Potočnik

komentar

Naš pogled

VEČ ...|29. 8. 2023
Rok Mihevc: Komarji, repelenti in vsi mi pri spovedi

Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.

Rok Mihevc: Komarji, repelenti in vsi mi pri spovedi

Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.

komentar

Naš pogled

Rok Mihevc: Komarji, repelenti in vsi mi pri spovedi

Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.

VEČ ...|29. 8. 2023
Rok Mihevc: Komarji, repelenti in vsi mi pri spovedi

Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.

Rok Mihevc

komentar

Naš pogled

VEČ ...|22. 8. 2023
Kako smo v imenu zaščite habitatov povzročili njihov propad

Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.

Kako smo v imenu zaščite habitatov povzročili njihov propad

Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.

komentar

Naš pogled

Kako smo v imenu zaščite habitatov povzročili njihov propad

Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.

VEČ ...|22. 8. 2023
Kako smo v imenu zaščite habitatov povzročili njihov propad

Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.

Robert Božič

komentar

Naš pogled

VEČ ...|15. 8. 2023
Marija, ti nas razumeš, ker si mama

Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.

Marija, ti nas razumeš, ker si mama

Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.

komentar

Naš pogled

Marija, ti nas razumeš, ker si mama

Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.

VEČ ...|15. 8. 2023
Marija, ti nas razumeš, ker si mama

Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.

Marjana Debevec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|8. 8. 2023
Ujma! Blatna oblačila in umazana srca.

V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe. 

Ujma! Blatna oblačila in umazana srca.

V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe. 

komentar Jure Sešek ujma Savinjska dolina Janez Janša

Naš pogled

Ujma! Blatna oblačila in umazana srca.

V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe. 

VEČ ...|8. 8. 2023
Ujma! Blatna oblačila in umazana srca.

V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe. 

Radio Ognjišče

komentar Jure Sešek ujma Savinjska dolina Janez Janša

Naš pogled

VEČ ...|1. 8. 2023
Hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah

Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.

Hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah

Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.

komentar

Naš pogled

Hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah

Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.

VEČ ...|1. 8. 2023
Hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah

Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.

Franci Trstenjak

komentar

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Franci Trstenjak

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 9. 2023
Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Človek in smisel njegovega dela

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

Blaž Lesnik

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|20. 9. 2023
Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Glasba iz filmov, drugi del

V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.

Marjan Bunič

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|21. 9. 2023
Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Gregor Čušin

Via positiva

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Kernel: Blagoslov razumem širše, kot blago vest, prijazno besedo. To je začetek vsega.

Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti. 

Blaž Kernel: Blagoslov razumem širše, kot blago vest, prijazno besedo. To je začetek vsega.

Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti. 

Nataša Ličen

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|21. 9. 2023
Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Gregor Čušin

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba