Is podcast
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo v popoldnevu martinove sobote gostili Dušana Benčino, Vinarja leta 2023 in tudi novoimenovanega Evropskega viteza vina. Odstrl je pogled na dosedanjo življenjsko pot in nam zaupal nekaj skrivnosti njihovih vin, ki se ponašajo s številnimi medaljami.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Dr. Alenka Schweiger Pavlakovič je pediatrinja, pred kratkim se je upokojila, a še vedno zaradi pomanjkanja zdravnikov občasno pomaga. Predana družini, delu zdravnice, otrokom, velika zagovornica življenja in tudi organistka v župniji, kjer je vodila več zborov ter redna članica molitvene skupine. Molitev, blagoslov delata čudeže, pravi, bila je priča mnogim. Alenka je v pogovoru delila svoje izkušnje in razmišljanja o življenju, tudi v Črnomlju. Povedala je, da se je vedno čutila povezano z župnijo in cerkvijo. Njen prvi stik z delom z otroki se je začel v prvem letniku gimnazije, ko je prevzela vodenje otroškega zbora. To je v njej prebudilo željo po delu z otroki. Kot zdravnica je opazovala različne reakcije otrok, odvisno od tega, s kom so bili v stiku. Na podlagi svojih izkušenj Alenka verjame, da je za otroke najbolje, če rastejo v tradicionalnih družinah.
Poleg tega je Alenka tudi aktivna članica molitvene skupine v svoji župniji. Verjame v moč molitve in da Bog usliši prošnje. Alenka je doživela prenovo duha, ki je oživila njeno vero in ji omogočila oseben odnos z Jezusom. Kot zdravnica se vedno znova navdušuje nad rojstvom otroka in verjame v čudež življenja. Kljub temu se sooča tudi s težkimi trenutki.
V oddaji smo se dotaknili tudi širših tem, kot je problematika splava in odločanja o rojstvu otroka, ter problema prekomerne uporabe zaslona pri otrocih, ki ima negativne posledice na njihov razvoj. Pediatri so izdali smernice glede omejevanja uporabe zaslona, pomembno je osveščati. Odnosi v družini so ključni za otrokov razvoj in srečo, zato je pomembno, da starši posvetijo dovolj časa svojim otrokom brez uporabe zaslona.
Alenka je zaključila s poudarkom na pomembnosti vere in odnosov v življenju. Vera jo ohranja in usmerja pri delu za dobro v življenju. Poudarila je tudi pomembnost skrbi za zdravje, tako fizično kot duševno. Na koncu je še izrazila svojo ljubezen do glasbe, ki je zanjo nekaj božjega in izraža občutke, ki jih besede ne morejo.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Naš gost
Naš gost je bil inženir, podjetnik in predavatelj Marjan Pipenbaher. Slovenska javnost ga pozna zlasti po projektiranju viadukta Črni kal, v tujini je njegovo delo cenjeno že dlje časa, lani je zasijal njegov projekt Most Pelješac. V naš studio smo ga povabili ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi svet vlade za obnovo po poplavah.
Naš gost
Naš gost prihaja iz Drežnice, življenjska pot ga je najprej vodila v Vipavo, kjer je opravil maturo in se po vojaškem roku odločil za študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Profesor Jože Kurinčič je tudi avtor mnogih razprav in člankov, bil pa je tudi med pobudniki majske spominske slovesnosti na Trgu republike.
Naš gost
Naš gost prihaja iz Drežnice, življenjska pot ga je najprej vodila v Vipavo, kjer je opravil maturo in se po vojaškem roku odločil za študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Profesor Jože Kurinčič je tudi avtor mnogih razprav in člankov, bil pa je tudi med pobudniki majske spominske slovesnosti na Trgu republike.
Naš gost
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Naš gost
Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.