Is podcast V Loški dolini je Babno Polje. Od tam prihaja gostja: Alenka Veber Is podcast
V Loški dolini je Babno Polje. Od tam prihaja gostja: Alenka Veber

Mateja Subotičanec

družba narava odnosi pogovor

25. 7. 2020
V Loški dolini je Babno Polje. Od tam prihaja gostja: Alenka Veber

Mateja Subotičanec

VEČ ...|25. 7. 2020
V Loški dolini je Babno Polje. Od tam prihaja gostja: Alenka Veber

Mateja Subotičanec

družbanaravaodnosipogovor

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

spomin življenje kmetijstvo svetovanje

Naš gost

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spomin življenje kmetijstvo svetovanje

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

spomin življenje

Naš gost

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|19. 11. 2022
Dr. Aksinja Kermauner

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. 

Dr. Aksinja Kermauner

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. 

spomin življenje

Naš gost

Dr. Aksinja Kermauner

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. 

VEČ ...|19. 11. 2022
Dr. Aksinja Kermauner

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. 

Radio Ognjišče

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|12. 11. 2022
Naš gost Črtomir Frelih ob pregledni razstavi v MGCL-ju

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

Naš gost Črtomir Frelih ob pregledni razstavi v MGCL-ju

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

spomin življenje umetnost grafika Črtomir Frelih

Naš gost

Naš gost Črtomir Frelih ob pregledni razstavi v MGCL-ju

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

VEČ ...|12. 11. 2022
Naš gost Črtomir Frelih ob pregledni razstavi v MGCL-ju

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

Radio Ognjišče

spomin življenje umetnost grafika Črtomir Frelih

Naš gost

VEČ ...|5. 11. 2022
Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

spomin življenje salezijanec Jože Andolšek misijonar Etiopija Avstrijska Koroška

Naš gost

Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

VEČ ...|5. 11. 2022
Salezijanec Jože Andolšek

»Misijonar na daljavo« slovenski salezijanec Jože Andolšek, živi in deluje v Celovcu. Več kot 35 let je poučeval na Zvezni gimnaziji za Slovence, bil rektor Pastoralnega centra za Slovence ter zavzet delavec v pomoči misijonskim dejavnostim. S skupinami mladih je vodil mnoge projekte v Afriki, ki so pustili sledi v Egiptu, Gani, Etiopiji in Angoli. Leta 2016 je bil odgovoren za velik uspeh Pustne Sobotne iskrice, v kateri ste poslušalci Radia Ognjišče darovali za hrano otrok v Gambeli v Etiopiji. Mnogo doživetega je prelil v knjige, predavanja in filme, vedno znova pa se predenj postavlja vprašanje dostojanstva človekove osebe, ki je, kot pravi, nekaj najbolj svetega v nas. Ob različnh priznanjih je tudi prejemnik Častnega znaka dežele Koroške . 

Radio Ognjišče

spomin življenje salezijanec Jože Andolšek misijonar Etiopija Avstrijska Koroška

Naš gost

VEČ ...|29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

spomin življenje pogovor družba

Naš gost

Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

VEČ ...|29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Nataša Ličen

spomin življenje pogovor družba

Naš gost

VEČ ...|22. 10. 2022
Edvin Fliser

Spoznali smo glasbenika, ki je zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozabni pečat tudi v narodnozabavni glasbi. Z nami je bil Edvin Fliser, ki te dni praznuje 75. rojstni dan.

Edvin Fliser

Spoznali smo glasbenika, ki je zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozabni pečat tudi v narodnozabavni glasbi. Z nami je bil Edvin Fliser, ki te dni praznuje 75. rojstni dan.

spomin življenje

Naš gost

Edvin Fliser

Spoznali smo glasbenika, ki je zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozabni pečat tudi v narodnozabavni glasbi. Z nami je bil Edvin Fliser, ki te dni praznuje 75. rojstni dan.

VEČ ...|22. 10. 2022
Edvin Fliser

Spoznali smo glasbenika, ki je zelo zaznamoval podobo zlatih let slovenske popevke ter kot pevec in kot avtor pustil nepozabni pečat tudi v narodnozabavni glasbi. Z nami je bil Edvin Fliser, ki te dni praznuje 75. rojstni dan.

Marjan Bunič

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|15. 10. 2022
dr. Branko Stanovnik

Vrhunski znanstvenik in široko razgledan sogovornik, ki nas je popeljal tako v sintezo organske kemije kot v zanimive zgodbe iz sveta klasične glasbe, z nami je delil tudi svoje trpke izkušnje prejšnjega režima, ki jih je občutil na lastni koži, a jih je z odločnostjo in homorjem znal tudi prebroditi. Je zaslužni profesor za organsko kemijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1991 tudi član Slovenske akademija znanosti in umetnosti.

dr. Branko Stanovnik

Vrhunski znanstvenik in široko razgledan sogovornik, ki nas je popeljal tako v sintezo organske kemije kot v zanimive zgodbe iz sveta klasične glasbe, z nami je delil tudi svoje trpke izkušnje prejšnjega režima, ki jih je občutil na lastni koži, a jih je z odločnostjo in homorjem znal tudi prebroditi. Je zaslužni profesor za organsko kemijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1991 tudi član Slovenske akademija znanosti in umetnosti.

spomin življenje

Naš gost

dr. Branko Stanovnik

Vrhunski znanstvenik in široko razgledan sogovornik, ki nas je popeljal tako v sintezo organske kemije kot v zanimive zgodbe iz sveta klasične glasbe, z nami je delil tudi svoje trpke izkušnje prejšnjega režima, ki jih je občutil na lastni koži, a jih je z odločnostjo in homorjem znal tudi prebroditi. Je zaslužni profesor za organsko kemijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1991 tudi član Slovenske akademija znanosti in umetnosti.

VEČ ...|15. 10. 2022
dr. Branko Stanovnik

Vrhunski znanstvenik in široko razgledan sogovornik, ki nas je popeljal tako v sintezo organske kemije kot v zanimive zgodbe iz sveta klasične glasbe, z nami je delil tudi svoje trpke izkušnje prejšnjega režima, ki jih je občutil na lastni koži, a jih je z odločnostjo in homorjem znal tudi prebroditi. Je zaslužni profesor za organsko kemijo na Univerzi v Ljubljani, od leta 1991 tudi član Slovenske akademija znanosti in umetnosti.

Blaž Lesnik

spomin življenje

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Blaž Lesnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|6. 12. 2022
Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|8. 12. 2022
Ljudje dobijo krila

Ponižani ljudje morajo dobiti krila. S krili bo življenje lažje.

Ljudje dobijo krila

Ponižani ljudje morajo dobiti krila. S krili bo življenje lažje.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|4. 12. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Slovenski mučenci XX. stoletja - 2. uvodna oddaja z p. Metodom Benedikom

Tokrat lahko poslušate drugo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil postulator postopkov kapucin p. dr. Metod Benedik. predstavil je, kako potekajo postopki za kanonizacijo in kako daleč smo s slovenskimi primeri. Predstavil je poimenski seznam mučencev na katerem je 26 imen žrtev komunizma in 6 imen žrtev nacizma. Vprašali smo se tudi kakšen je njihov pomen za Cerkev, katoličane in narod.

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci 20 stoletjaMetod Benedik

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|8. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|8. 12. 2022
383. oddaja

Ave Marija - Elda Viler, Ave Maria No Morro - Fausto Leali, Cry like a baby - Aretha Franklin, Deček z ulice – Ivo Mojzer, Oprosti mi pape - Oliver Dragojević, My special prayer – Percy Sledge, Vsaj malo miru - Oto Pestner, Deine Liebe – Connie Francis – Deine Liebe, Only the Lonely - Roy Orbison, Mi ljudje smo kot morje – Faraoni, Butterfly – Danyel Gerard … 

383. oddaja

Ave Marija - Elda Viler, Ave Maria No Morro - Fausto Leali, Cry like a baby - Aretha Franklin, Deček z ulice – Ivo Mojzer, Oprosti mi pape - Oliver Dragojević, My special prayer – Percy Sledge, Vsaj malo miru - Oto Pestner, Deine Liebe – Connie Francis – Deine Liebe, Only the Lonely - Roy Orbison, Mi ljudje smo kot morje – Faraoni, Butterfly – Danyel Gerard … 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|8. 12. 2022
Ana Petrič: Vse je mogoče, če le vložiš nekaj energije, tudi čudeži.

Mag. Ana Petrič je direktorica DEOS Centra Notranje Gorice. Je vzor humanosti, človekoljubja, pred dvema letoma prejemnica priznanja Jabolko navdiha. Je pobudnica številnih projektov za kakovostnejše, prijetnejše sobivanje starejših in življenje sploh. Majhne pozornosti za veliko veselja je le eden izmed trenutno aktualnih projektov. Pogovarjali smo se o starosti, predsodkih, lepoti življenja s starejšimi, o odnosih, o vrednoti družine in praznikov.  

Ana Petrič: Vse je mogoče, če le vložiš nekaj energije, tudi čudeži.

Mag. Ana Petrič je direktorica DEOS Centra Notranje Gorice. Je vzor humanosti, človekoljubja, pred dvema letoma prejemnica priznanja Jabolko navdiha. Je pobudnica številnih projektov za kakovostnejše, prijetnejše sobivanje starejših in življenje sploh. Majhne pozornosti za veliko veselja je le eden izmed trenutno aktualnih projektov. Pogovarjali smo se o starosti, predsodkih, lepoti življenja s starejšimi, o odnosih, o vrednoti družine in praznikov.  

Nataša Ličen

družbapogovorodnosistarost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 12. 2022
Nov vitraj Marije pomagaj za Sveto deželo - Replika kipa Edvarda Rusjana v NG

Nov vitraj Marije pomagaj za Sveto deželo - Replika kipa Edvarda Rusjana v NG

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostLojze Čemažarvitraj Marije PomagajTjaša Cigojreplika spomenika Edvarda Rusjana