Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).
spomin politika Lambert Ehrlich Janez Juhant Prerok slovenskega naroda
Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).
Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).
spominpolitikaLambert EhrlichJanez JuhantPrerok slovenskega naroda
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Moja zgodba
Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Moja zgodba
Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Duhovna misel
Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.