Is podcast Igor Omerza - Pravi obraz Janeza Stanovnika Is podcast
Igor Omerza - Pravi obraz Janeza Stanovnika

Tokrat ste lahko slišali posnetek prve javne predstavitve knjige raziskovalca arhivov, publicista Igorja Omerze z naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika. Predstavitev je bila v Gorici na Srečanju pod lipami, povezovala pa jo je publicistka Erika Jazbar. Med drugim ste lahko slišali zakaj si Janez Stanovnik nikakor ne zasluži naziva oče naroda.

Jože Bartolj

pogovor spomin izobraževanje Igor Omerza Janez Stanovnik Erika Jazbar

25. 10. 2020
Igor Omerza - Pravi obraz Janeza Stanovnika

Tokrat ste lahko slišali posnetek prve javne predstavitve knjige raziskovalca arhivov, publicista Igorja Omerze z naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika. Predstavitev je bila v Gorici na Srečanju pod lipami, povezovala pa jo je publicistka Erika Jazbar. Med drugim ste lahko slišali zakaj si Janez Stanovnik nikakor ne zasluži naziva oče naroda.

Jože Bartolj

VEČ ...|25. 10. 2020
Igor Omerza - Pravi obraz Janeza Stanovnika

Tokrat ste lahko slišali posnetek prve javne predstavitve knjige raziskovalca arhivov, publicista Igorja Omerze z naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika. Predstavitev je bila v Gorici na Srečanju pod lipami, povezovala pa jo je publicistka Erika Jazbar. Med drugim ste lahko slišali zakaj si Janez Stanovnik nikakor ne zasluži naziva oče naroda.

Jože Bartolj

pogovorspominizobraževanjeIgor OmerzaJanez StanovnikErika Jazbar

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

spomin politika Luka Rozman Uroš Košir Marjetka Dolinar Jože Dežman 3450 umorjenih Jama pod Macesnovo gorico slovenski Katin

Moja zgodba

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spomin politika Luka Rozman Uroš Košir Marjetka Dolinar Jože Dežman 3450 umorjenih Jama pod Macesnovo gorico slovenski Katin

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

spomin politika Sašo Radovanovič Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945 Bombe v Mariboru

Moja zgodba

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spomin politika Sašo Radovanovič Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945 Bombe v Mariboru

Moja zgodba

VEČ ...|7. 4. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

spomin politika mučenci XX stoletja Metod Benedik

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

VEČ ...|7. 4. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Jože Bartolj

spomin politika mučenci XX stoletja Metod Benedik

Moja zgodba

VEČ ...|31. 3. 2024
10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

spomin politika vseposvojitev Romana Bider

Moja zgodba

10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

VEČ ...|31. 3. 2024
10 let Civilno družbene pobude Vseposvojitev

Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider. 

Jože Bartolj

spomin politika vseposvojitev Romana Bider

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Matic Batič Salvator Žitko

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Matic Batič Salvator Žitko

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

spomin politika mučenci XX stoletja Bernard Štuhec Aleš Maver

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

VEČ ...|17. 3. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Bernard Štuhec (Aleš Maver)

Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.

Jože Bartolj

spomin politika mučenci XX stoletja Bernard Štuhec Aleš Maver

Moja zgodba

VEČ ...|10. 3. 2024
Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

spomin politika film Nebesa pod Triglavom David Sipoš Romana Bider Peter Hribar Borut Pahor Mitja Ferenc Studio Siposh

Moja zgodba

Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

VEČ ...|10. 3. 2024
Okrogla miza po filmu Nebesa pod Triglavom

27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!

Jože Bartolj

spomin politika film Nebesa pod Triglavom David Sipoš Romana Bider Peter Hribar Borut Pahor Mitja Ferenc Studio Siposh

Moja zgodba

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

spomin politika Jože Dežman Huda jama 15 let Hude jame

Moja zgodba

Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

VEČ ...|3. 3. 2024
Huda jama 15 let

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik Komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. Prav 3. marca je namreč minilo 15 let od vstopa preiskovalcev v Hudo jamo pri Laškem, kjer so se pred njihovimi očmi za 11 zidanimi pregradami pokazala mumificirana trupla tam pobitih ljudi. Tudi mladih žensk. Kaj nam o tem sporoča tranzicijska pravičnost, kaj je bilo storjeno in kaj nas še čaka. O tem smo govorili na obletnico odkritja. 

Jože Bartolj

spomin politika Jože Dežman Huda jama 15 let Hude jame

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2024
Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nesrečni kralj

Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 4. 2024
Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

Opozorilni znaki nasilja med štirimi stenami

Petra Strelec in Martin Lisec sta osvetlila nasilje v družini in njegovo ponavljanje. Poudarila sta pomembnost ozaveščanja o nasilju in spodbujanje žrtev k iskanju pomoči za osvoboditev od toksičnih vzorcev.

s. Meta Potočnik

nasilje v družinifizično nasiljePetra StrelecMartin Lisecnežnostterapijaozaveščanjespodbujanjepomočsvetovanje