Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Damijana Medved

VEČ ...|4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnost papež

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnost papež

VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.
Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Damijana Medved

osamljenost starejši samopomoč

Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.
VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Damijana Medved

osamljenost starejši samopomoč

VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Damijana Medved

svetovanje izobraževanje

Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.
VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Damijana Medved

svetovanje izobraževanje

VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.
Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Damijana Medved

pomoč stari svetovanje

Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.
VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Damijana Medved

pomoč stari svetovanje

VEČ ...|25. 11. 2018
Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.
Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

Damijana Medved

pogovor svetovanje družba

Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.
VEČ ...|25. 11. 2018
Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

Damijana Medved

pogovor svetovanje družba

VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Damijana Medved

ZDUS kultura folklora starejši upokojenci starost

Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.
VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Damijana Medved

ZDUS kultura folklora starejši upokojenci starost

VEČ ...|7. 10. 2018
Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.
Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

Damijana Medved

svetovanje zdravstvo

Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.
VEČ ...|7. 10. 2018
Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

Damijana Medved

svetovanje zdravstvo

VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.
Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Damijana Medved

družba starost

Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.
VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Damijana Medved

družba starost

VEČ ...|2. 9. 2018
Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.
Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

Damijana Medved

družba svetovanje

Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.
VEČ ...|2. 9. 2018
Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

Damijana Medved

družba svetovanje

VEČ ...|5. 8. 2018
E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.
E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

Damijana Medved

družba svetovanje

E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.
VEČ ...|5. 8. 2018
E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

Damijana Medved

družba svetovanje

VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.
Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Damijana Medved

pogovor svetovanje družba

Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.
VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Damijana Medved

pogovor svetovanje družba

VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.
Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Damijana Medved

izobraževanje svetovanje

Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.
VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Damijana Medved

izobraževanje svetovanje

VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.
Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Damijana Medved

pogovor starost življenje sobivanje vzgoja

Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.
VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Damijana Medved

pogovor starost življenje sobivanje vzgoja

VEČ ...|6. 5. 2018
Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.
Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.

Damijana Medved

pogovor starost življenje zdravje

Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.
VEČ ...|6. 5. 2018
Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.

Damijana Medved

pogovor starost življenje zdravje

VEČ ...|29. 4. 2018
Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.
Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Damijana Medved

pogovor starost življenje vzgoja

Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.
VEČ ...|29. 4. 2018
Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Damijana Medved

pogovor starost življenje vzgoja

VEČ ...|1. 4. 2018
Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.
Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.

Damijana Medved

pogovor starost življenje izobraževanje montessori

Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.
VEČ ...|1. 4. 2018
Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.

Damijana Medved

pogovor starost življenje izobraževanje montessori

VEČ ...|4. 2. 2018
Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.
Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.

Damijana Medved

vzgoja pogovor starost življenje

Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.
VEČ ...|4. 2. 2018
Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.

Damijana Medved

vzgoja pogovor starost življenje

VEČ ...|7. 1. 2018
Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.
Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.

Damijana Medved

vzgoja pogovor starost zlata mreža prostofer

Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.
VEČ ...|7. 1. 2018
Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.

Damijana Medved

vzgoja pogovor starost zlata mreža prostofer

Android Google Podcasts Apple Podcasts Windows phone RSS
Navodila za naročanje

Oddaja o starosti in za starostnike. V njej obravnavamo teme, ki se v prvi vrsti dotikajo starejših. Za navdih in spodbudo k polnemu in kakovostnemu življenju tudi v tretjem življenjskem obdobju. Pripravljamo jih z željo, da bi bile vsaj majhen kamenček v mozaiku stremljenja kakovostnega in bogatega sobivanja vseh generacij.

Damijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna
VEČ ...|22. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja
VEČ ...|19. 5. 2019
Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Čebele

V ponedeljek bomo obeležili II. svetovni dan čebel. Slišali ste nekaj misli Boštjana Noča, predsednika ČZS, v oddaji pa je čebelar Milan Meglič spregovoril tudi o tem, kako v teh hladnih dneh, skromnih s pašo, lahko čebelar pomaga svojim čebelicam.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Moja zgodba
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Naš pogled
VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Kulturni utrinki
VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Copyright © Radio Ognjišče 2019