mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic
mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Doživetja narave
Kljub temu, da se v dolinah pripravljamo na pomlad, je v gorah še prava zima s količino snega, kot je že dolgo ni bilo. O snežnih plazovih, napovedovanju in predvsem o novem sistemu opozoril Cross Risk (crossrisk.eu/sl/) smo se pogovarjali s poznavalcem mag. Miho Pavškom iz Geografskega inštituta Antona Melika.
Duhovna misel
Osma kitica Hvalnice stvarstva sv. Frančiška Asiškega vabi k …
Svetovalnica
Sadjarskim vprašanjem in izzivom smo namenili jutranjo Svetovalnico. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
Pogovor o
Prisluhnite, kaj Igor Zorčič meni o delu parlamenta, poslanskih plačah, razmerah v koaliciji in o spremembah volilnega sistema.
Zgodbe za otroke
Eden se jezi, ker delaš tako, drugemu ni prav, če delaš drugače, tretji negoduje, če začneš na novo … Vsem, res, nikoli ne ustrežeš. Ne v pravljici in ne v življenju.
Pogovor o
Prisluhnite, kaj Igor Zorčič meni o delu parlamenta, poslanskih plačah, razmerah v koaliciji in o spremembah volilnega sistema.
Komentar Časnik.si
Kako dolgo še boste izrabljali našo potrpežljivost, se je spraševal Cicero? Odgovor je jasen: tako dolgo, dokler se bomo pustili.
Iz Betanije
Jezuit p. Rok Bečan o izkušnji duhovnih vaj na daljavo