Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
VEČ ...|12. 9. 2019
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!
VEČ ...|12. 9. 2019
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!
VEČ ...|10. 9. 2019
Vabljeni na Dan koruze
V Jablah se bo dopoldne odvijal letošnji Dan koruze z zanimivim strokovnim programom in ogledom rastnega poskusa s 66 hibridi koruze.
Vabljeni na Dan koruze
V Jablah se bo dopoldne odvijal letošnji Dan koruze z zanimivim strokovnim programom in ogledom rastnega poskusa s 66 hibridi koruze.
Vabljeni na Dan koruze
V Jablah se bo dopoldne odvijal letošnji Dan koruze z zanimivim strokovnim programom in ogledom rastnega poskusa s 66 hibridi koruze.
VEČ ...|10. 9. 2019
Vabljeni na Dan koruze
V Jablah se bo dopoldne odvijal letošnji Dan koruze z zanimivim strokovnim programom in ogledom rastnega poskusa s 66 hibridi koruze.
VEČ ...|9. 9. 2019
Možnost za pridobitev NPK živinorejec
Predvsem vsi tisti, ki namrevate kandidirati v ukrepu za Mladega prevzemnika in nimate zahtevane izobrazbe, imate to jesen možnost za pridobitev NPK Živinorejec.
Možnost za pridobitev NPK živinorejec
Predvsem vsi tisti, ki namrevate kandidirati v ukrepu za Mladega prevzemnika in nimate zahtevane izobrazbe, imate to jesen možnost za pridobitev NPK Živinorejec.
Možnost za pridobitev NPK živinorejec
Predvsem vsi tisti, ki namrevate kandidirati v ukrepu za Mladega prevzemnika in nimate zahtevane izobrazbe, imate to jesen možnost za pridobitev NPK Živinorejec.
VEČ ...|9. 9. 2019
Možnost za pridobitev NPK živinorejec
Predvsem vsi tisti, ki namrevate kandidirati v ukrepu za Mladega prevzemnika in nimate zahtevane izobrazbe, imate to jesen možnost za pridobitev NPK Živinorejec.
VEČ ...|6. 9. 2019
Kaj pa čistilna košnja, po dosejavnaju travne ruše
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o pomembnosti premišljenih odločitev glede dosejavanja tarvne ruše in kako je s čistilno košnjo.
Kaj pa čistilna košnja, po dosejavnaju travne ruše
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o pomembnosti premišljenih odločitev glede dosejavanja tarvne ruše in kako je s čistilno košnjo.
Kaj pa čistilna košnja, po dosejavnaju travne ruše
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o pomembnosti premišljenih odločitev glede dosejavanja tarvne ruše in kako je s čistilno košnjo.
VEČ ...|6. 9. 2019
Kaj pa čistilna košnja, po dosejavnaju travne ruše
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o pomembnosti premišljenih odločitev glede dosejavanja tarvne ruše in kako je s čistilno košnjo.
VEČ ...|5. 9. 2019
Koraki dosejavanja travinja
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o priporočenih korakih dosejavanja razredčene travne ruše.
Koraki dosejavanja travinja
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o priporočenih korakih dosejavanja razredčene travne ruše.
Koraki dosejavanja travinja
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o priporočenih korakih dosejavanja razredčene travne ruše.
VEČ ...|5. 9. 2019
Koraki dosejavanja travinja
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o priporočenih korakih dosejavanja razredčene travne ruše.
VEČ ...|4. 9. 2019
Obnoviti ali le dosejati?
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o dilemi med totalno obnovo ruše ali le dosejavanjem.
Obnoviti ali le dosejati?
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o dilemi med totalno obnovo ruše ali le dosejavanjem.
Obnoviti ali le dosejati?
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o dilemi med totalno obnovo ruše ali le dosejavanjem.
VEČ ...|4. 9. 2019
Obnoviti ali le dosejati?
Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o dilemi med totalno obnovo ruše ali le dosejavanjem.
VEČ ...|3. 9. 2019
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila katere sovke so posebej nadležne v pridelavi zelja.
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila katere sovke so posebej nadležne v pridelavi zelja.
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila katere sovke so posebej nadležne v pridelavi zelja.
VEČ ...|3. 9. 2019
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila katere sovke so posebej nadležne v pridelavi zelja.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.
VEČ ...|30. 8. 2019
Vabljeni na Podeželje v mestu
V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.
Vabljeni na Podeželje v mestu
V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.
Vabljeni na Podeželje v mestu
V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.
VEČ ...|30. 8. 2019
Vabljeni na Podeželje v mestu
V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
VEČ ...|28. 8. 2019
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.
VEČ ...|28. 8. 2019
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.
VEČ ...|27. 8. 2019
Sejem Agra (4. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, ki bodo na letošnjem sejmu AGRA zaznamovali današnji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen turizmu na kmetiji in je tudi Dan KGZS.
Sejem Agra (4. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, ki bodo na letošnjem sejmu AGRA zaznamovali današnji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen turizmu na kmetiji in je tudi Dan KGZS.
Sejem Agra (4. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, ki bodo na letošnjem sejmu AGRA zaznamovali današnji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen turizmu na kmetiji in je tudi Dan KGZS.
VEČ ...|27. 8. 2019
Sejem Agra (4. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, ki bodo na letošnjem sejmu AGRA zaznamovali današnji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen turizmu na kmetiji in je tudi Dan KGZS.
VEČ ...|26. 8. 2019
Sejem Agra (3. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, in tretji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen živinorejcem.
Sejem Agra (3. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, in tretji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen živinorejcem.
Sejem Agra (3. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, in tretji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen živinorejcem.
VEČ ...|26. 8. 2019
Sejem Agra (3. sejemski dan)
V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, in tretji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen živinorejcem.
VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
VEČ ...|22. 8. 2019
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
VEČ ...|22. 8. 2019
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|14. 8. 2019
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|14. 8. 2019
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|12. 8. 2019
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri
VEČ ...|12. 8. 2019
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|8. 8. 2019
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|8. 8. 2019
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|7. 8. 2019
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|7. 8. 2019
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|31. 7. 2019
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
VEČ ...|31. 7. 2019
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
VEČ ...|30. 7. 2019
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
VEČ ...|30. 7. 2019
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
VEČ ...|24. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
VEČ ...|24. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
VEČ ...|22. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
VEČ ...|22. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
VEČ ...|18. 7. 2019
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
VEČ ...|18. 7. 2019
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
VEČ ...|17. 7. 2019
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
VEČ ...|17. 7. 2019
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
VEČ ...|15. 7. 2019
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
VEČ ...|15. 7. 2019
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|11. 7. 2019
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
VEČ ...|11. 7. 2019
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
VEČ ...|9. 7. 2019
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
VEČ ...|9. 7. 2019
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
VEČ ...|8. 7. 2019
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
VEČ ...|8. 7. 2019
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
VEČ ...|5. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
VEČ ...|5. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ...|17. 9. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2019 ob 05-ih
Moja zgodba
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.
Naš pogled
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
Naš gost
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 9. 2019
Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Svetovalnica
VEČ ...|17. 9. 2019
Bonton
Naša redna gostja Bojana Košnik, strokovnjakinja za kulturo vedenja, je odgovarjala na različna vrpašanja poslušalcev. Med drugim se je dotaknila vedenja v prometu, poslovnega bontona pa nekaj o zamujanju, nenapovedanih obiskih ipd.
Duhovna misel
VEČ ...|17. 9. 2019
Ne jokaj!
Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: Ne jokaj! (Lk 7, 12-13)
