Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

2. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

VEČ ...|2. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|3. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 3. 11.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec. 

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 3. 11.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 3. 11.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec. 

VEČ ...|3. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 3. 11.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|2. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 2. 11.

Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 2. 11.

Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 2. 11.

Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

VEČ ...|2. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 2. 11.

Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|1. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 1. 11.

Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 1. 11.

Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 1. 11.

Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

VEČ ...|1. 11. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 1. 11.

Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|31. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

VEČ ...|31. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 10.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|30. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

VEČ ...|30. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 30. 10.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|29. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 10.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 10.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 10.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

VEČ ...|29. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 10.

Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|28. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

VEČ ...|28. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 10.

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|27. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

VEČ ...|27. 10. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 10.

Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki