Is podcast
Prof. dr. Marko Hawlina je svetovn znan
okulist. Bili smo tudi na odprtju novih
prostorov Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in
slabovidnih ter prav tako novih prostorov Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Murska Sobota.
Prof. dr. Marko Hawlina je svetovn znan
okulist. Bili smo tudi na odprtju novih
prostorov Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in
slabovidnih ter prav tako novih prostorov Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Murska Sobota.
Prof. dr. Marko Hawlina je svetovn znan
okulist. Bili smo tudi na odprtju novih
prostorov Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in
slabovidnih ter prav tako novih prostorov Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Murska Sobota.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.
Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.
Igra showdown je med slepimi in slabovidnimi zelo priljubljena. V oddaji Luč v temi smo gostili Tanjo Oranič, ki je v tem športu v samem svetovnem vrhu. Oddaja pa prinaša tudi prispevek o duhovnih vajah za slepe in slabovidne ter povabilo tistim, ki bi radi postali spremljevalci slepih.
Igra showdown je med slepimi in slabovidnimi zelo priljubljena. V oddaji Luč v temi smo gostili Tanjo Oranič, ki je v tem športu v samem svetovnem vrhu. Oddaja pa prinaša tudi prispevek o duhovnih vajah za slepe in slabovidne ter povabilo tistim, ki bi radi postali spremljevalci slepih.
Drugi četrtek v oktobru obeležujemo svetovni dan vida, 15. oktobra pa
mednarodni dan bele palice.
O belih palicah smo govorili v oddaji Luč v temi, v kateri ste, poleg
številnih drugih zanimivosti, lahko spoznali tudi učno in motorično pot
pri osnovni šoli na Cvenu ter skupino slepih in slabovidnih staršev.
Drugi četrtek v oktobru obeležujemo svetovni dan vida, 15. oktobra pa
mednarodni dan bele palice.
O belih palicah smo govorili v oddaji Luč v temi, v kateri ste, poleg
številnih drugih zanimivosti, lahko spoznali tudi učno in motorično pot
pri osnovni šoli na Cvenu ter skupino slepih in slabovidnih staršev.
Slepi in slabovidni si pri delu in v življenju pomagajo z
najrazličnejšimi pripomočki. V oddaji Luč v temi smo tokrat predstavili
tako imenovana pametna očala, s katerimi lahko oseba bere besedila,
prepoznava osebe ter okolico in še kaj. V oddaji pa tudi o 14. zahvalnem
dnevu in o zaključku projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski
planinski poti.
Slepi in slabovidni si pri delu in v življenju pomagajo z
najrazličnejšimi pripomočki. V oddaji Luč v temi smo tokrat predstavili
tako imenovana pametna očala, s katerimi lahko oseba bere besedila,
prepoznava osebe ter okolico in še kaj. V oddaji pa tudi o 14. zahvalnem
dnevu in o zaključku projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski
planinski poti.
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.