Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...
Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...
Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutenski kruh. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj kupi ustrezno moko in dela kruh kot običajno: moko preseje v posodo, ob steno da sol, v jamico na sredini pa kvasno raztopino. Med mešanjem naj ne pozabi na kakšno žlico olja, pregnete naj ga z roko (če se bo preveč prijemalo roke, naj jih zmoči). Po vzhajanju naj oblikuje štručke, ki jih da na peki papir ali pa naj ga da v škatlast model ter pripravi kot običajno. Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja brezglutenski kruh iz ajdove in koruzne moke z drožmi. Kruh je svež do deset dni in je popolnoma mehak.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutenski kruh. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj kupi ustrezno moko in dela kruh kot običajno: moko preseje v posodo, ob steno da sol, v jamico na sredini pa kvasno raztopino. Med mešanjem naj ne pozabi na kakšno žlico olja, pregnete naj ga z roko (če se bo preveč prijemalo roke, naj jih zmoči). Po vzhajanju naj oblikuje štručke, ki jih da na peki papir ali pa naj ga da v škatlast model ter pripravi kot običajno. Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja brezglutenski kruh iz ajdove in koruzne moke z drožmi. Kruh je svež do deset dni in je popolnoma mehak.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko, suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko, suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.

Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče.
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Duhovna misel
Medtem ko sem danes pisal pisma, sem spoznal, da je pisanje pisem bolj oseben način sporočanja kakor pogovor po telefonu. Morda bo zvenelo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pevci zapojte, godci zagodte
21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Radio Ognjišče je z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma lepo zaokrožil praznovanje 31-letnice svojega delovanja. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili reportaži, ki jo je pripravila Tanja Dominko.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče.