Is podcast
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
kultura glasba Miha Zupanc Kovač APZsv. Cecilije ŽPZ p. Hugolina Sattnerja Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
kulturaglasbaMiha Zupanc KovačAPZsv. CecilijeŽPZ p. Hugolina SattnerjaMladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja
V sredo 20. novembra ob 19.30 bo v cerkvi sv. Trojice v sklopu Sakralnega abonmaja nastopil Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert bo posvečen tudi pokojnemu dr. Edu Škulju, ki je bil tudi član Glasbene matice, predvsem zaradi njegovega prispevka pri raziskovanju Gallusovih del. Naš gost je bil dirigent Sebastjan Vrhovnik.
V sredo 20. novembra ob 19.30 bo v cerkvi sv. Trojice v sklopu Sakralnega abonmaja nastopil Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert bo posvečen tudi pokojnemu dr. Edu Škulju, ki je bil tudi član Glasbene matice, predvsem zaradi njegovega prispevka pri raziskovanju Gallusovih del. Naš gost je bil dirigent Sebastjan Vrhovnik.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.
V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.
V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
Leto 2024 je bilo v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za leto Jožefa Klekla starejšega ob 150. letnici njegovega rojstva. Oktobra letos so njegove posmrtne ostanke prenesli v črenšovsko cerkev, kjer je odslej pokopan. Ob tem dogodku je izšel tudi ponatis molitvenika z naslovom Hodi k oltarskomi svestvi, za katerega je spremno besedilo napisal duhovnik dr. Stanislav Zver, ki ga je v oddaji o kulturi tudi predstavil.
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu je slovenska ustanova v Italiji, ki se že pet desetletij profesionalno ukvarja s slovensko narodno skupnostjo. Točneje z raziskovanjem, preučevanjem in spremljanjem stanja ter sprememb na področju etničnih, družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Prav tako raziskuje tudi njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, pa tudi vse družbene odnose, ki izhajajo iz umeščenosti skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Ob jubileju so pripravili slovesnost, ki so jo poimenovali »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«. Uvodni del so posvetili prvemu ravnatelju Karlu Šiskoviču. Premierno so predvajali tudi kratko različico dokumentarnega filma o identiteti mladih Slovencev v Italiji. Podpredsednik vlade, minister Matej Arčon je predsednici SLORI-ja dr. Sari Brezigar ob tem vročil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.
Najprej je sestra Nikolina svetovala poslušalki glede kuhanja kostanja. Tega moramo oprati in zaliti z vodo že kakšno uro pred kuhanjem, da postane vlažen in napet. Nato ga kuhamo do mehkega - približno eno uro, lonec mora biti pokrit s pokrovko, vre naj mirno. Čim bolj vročega olupimo. Nato ga lahko pojemo ali pa stisnemo in zmeljemo ter uporabimo za nadev za potico, rogljičke ... Dodati moramo še maslo, rum, vanilinov sladkor in sladko smetano, sladkor, beljake in celo jajce.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.