Is podcast Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30) Is podcast
Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

Jože Bartolj

kultura glasba Branko Kumer svetogorske sobotnice mitlle EU jazz band

14. 9. 2022
Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

Jože Bartolj

VEČ ...|14. 9. 2022
Branko Kumer o jazz koncertu Svetogorskih sobotnic (17. 9. 2022 ob 17.30)

Jože Bartolj

kulturaglasbaBranko Kumersvetogorske sobotnicemitlle EU jazz band

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Jože Bartolj

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 5. 2024
Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

kultura glasba Marjan Grdadolnik Simfonični orkester Cantabile DerChor iz Švice

Kulturni utrinki

Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

VEČ ...|14. 5. 2024
Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

Jože Bartolj

kultura glasba Marjan Grdadolnik Simfonični orkester Cantabile DerChor iz Švice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 5. 2024
Simpozij Nace Šumi in predavanji na Slovenski Matici

V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.). 

Simpozij Nace Šumi in predavanji na Slovenski Matici

V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.). 

kultura Maruša Bradač Herta Maurer-Lausegger Rada Cossutta Nace Šumi

Kulturni utrinki

Simpozij Nace Šumi in predavanji na Slovenski Matici

V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.). 

VEČ ...|13. 5. 2024
Simpozij Nace Šumi in predavanji na Slovenski Matici

V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.). 

Jože Bartolj

kultura Maruša Bradač Herta Maurer-Lausegger Rada Cossutta Nace Šumi

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2024
Zadnji čas za zasaditev balkonskih in okenskih okrasitev

Za nami so ledeni svetniki in Zofka, kar pomeni, da je zadnji čas, da z rožami okrasimo naše balkone, okenske police in druga mesta, kjer želimo, da se med letom spočijejo naše oči. V svetovalnici je o tem spregovorila vrtnarka Monika Mohar, ki je z veseljem odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Zadnji čas za zasaditev balkonskih in okenskih okrasitev

Za nami so ledeni svetniki in Zofka, kar pomeni, da je zadnji čas, da z rožami okrasimo naše balkone, okenske police in druga mesta, kjer želimo, da se med letom spočijejo naše oči. V svetovalnici je o tem spregovorila vrtnarka Monika Mohar, ki je z veseljem odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Robert Božič

svetovanjevrt

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 5. 2024
Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Začetek v opuščeni cesarjevi vili

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024barbara kastelectvoj talent štejeandrej majcen

Otok

VEČ ...|22. 5. 2024
Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Le svojo srčno uro imam

Mnogo pesnikov se drenja na Čušinovi knjižni polici. Za tokratno oddajo je izbral pesnika, ki ga osebno pozna in je v tem mesecu praznoval rojstni dan. To je Tone Kuntner.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 5. 2024
Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Anka in Ana

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024