Beno Podrgajs o Božičnem Vojniku

Jože Bartolj

kultura jaslice Beno Podrgajs

21. 12. 2021
Beno Podrgajs o Božičnem Vojniku

Jože Bartolj

VEČ ...|21. 12. 2021
Beno Podrgajs o Božičnem Vojniku

Jože Bartolj

kulturajasliceBeno Podrgajs

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 10. 2025
Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

kultura literatura Mira Delavec Touhami Iztrgane korenine Matija Valjavec

Kulturni utrinki

Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

VEČ ...|9. 10. 2025
Dddr. Mira Delavec Touhami - pogovor o novih literarnih delih

Trikratna doktorica Mira Delavec Touhami je pripravila tri domoznanska knjižna dela povezana z našo literarno zgodovino. Roman Iztrgane korenine je pred kratkim izdala pri Celjski Mohorjevi družbi, predstavili pa smo še dve drugi deli za mladino povezani z imenom Matije Valjavca.

Jože Bartolj

kultura literatura Mira Delavec Touhami Iztrgane korenine Matija Valjavec

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 10. 2025
Koncert Mladinskega zbora Anima

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

Koncert Mladinskega zbora Anima

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

kultura glasba Mladinski zbor Anima Viktorija Likovič

Kulturni utrinki

Koncert Mladinskega zbora Anima

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

VEČ ...|8. 10. 2025
Koncert Mladinskega zbora Anima

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

Jože Bartolj

kultura glasba Mladinski zbor Anima Viktorija Likovič

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2025
Vabilo v Parko vojaške zgodovine

Park Vojaške zgodovine Pivka je že nekaj let ena najbolj obiskanih muzejskih inštitucij pri nas. Različne razstave in dogodki vabijo k ogledu tudi v jesenskem času. O muzeju in razstavah je spregovoril direktor mag. Janko Boštjančič.

Vabilo v Parko vojaške zgodovine

Park Vojaške zgodovine Pivka je že nekaj let ena najbolj obiskanih muzejskih inštitucij pri nas. Različne razstave in dogodki vabijo k ogledu tudi v jesenskem času. O muzeju in razstavah je spregovoril direktor mag. Janko Boštjančič.

kultura Parko vojaške zgodovine Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

Vabilo v Parko vojaške zgodovine

Park Vojaške zgodovine Pivka je že nekaj let ena najbolj obiskanih muzejskih inštitucij pri nas. Različne razstave in dogodki vabijo k ogledu tudi v jesenskem času. O muzeju in razstavah je spregovoril direktor mag. Janko Boštjančič.

VEČ ...|7. 10. 2025
Vabilo v Parko vojaške zgodovine

Park Vojaške zgodovine Pivka je že nekaj let ena najbolj obiskanih muzejskih inštitucij pri nas. Različne razstave in dogodki vabijo k ogledu tudi v jesenskem času. O muzeju in razstavah je spregovoril direktor mag. Janko Boštjančič.

Jože Bartolj

kultura Parko vojaške zgodovine Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

kultura literatura Tine Debeljak Turjaški Labod Helena Janežič

Kulturni utrinki

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Jože Bartolj

kultura literatura Tine Debeljak Turjaški Labod Helena Janežič

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 10. 2025
Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

kultura Čipkarski festival Afrodita Hebar Kljun LaceSpace

Kulturni utrinki

Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

VEČ ...|3. 10. 2025
Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Jože Bartolj

kultura Čipkarski festival Afrodita Hebar Kljun LaceSpace

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2025
Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

kultura glasba Odzven narečij Goran Krmac Volk Folk Marino Kranjac Beročka Zdovčeve dečve Kresnici iz Adlešičev Ana in Klara Erčulj Ljudske pevke iz Rezije

Kulturni utrinki

Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

VEČ ...|2. 10. 2025
Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

Jože Bartolj

kultura glasba Odzven narečij Goran Krmac Volk Folk Marino Kranjac Beročka Zdovčeve dečve Kresnici iz Adlešičev Ana in Klara Erčulj Ljudske pevke iz Rezije

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

kultura likovna umetnost Katarina Silan Jože Bartolj Anina galerija Rogaška Slatina

Kulturni utrinki

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Katarina Silan Jože Bartolj Anina galerija Rogaška Slatina

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 9. 2025
God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

kultura literatura Anja Božič sv Hieronim Peter Pavel Vergerij starejši

Kulturni utrinki

God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

VEČ ...|30. 9. 2025
God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

Jože Bartolj

kultura literatura Anja Božič sv Hieronim Peter Pavel Vergerij starejši

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Pogovor o

VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2025
Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sklepni dotik

Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec

VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|9. 10. 2025
Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 9. del

Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.

Ana S. T., založba Ognjišče

Mateja Subotičanec

knjiga