Miklavž v Bruslju in Moersu

Miklavž je ta konec tedna zaključil z obiski pri naših rojakih. Po včerajšnji nedeljski sveti maši se je ustavil v kapeli Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju. Dan pred tem, v soboto, 9. decembra, pa je bilo Miklavževanje v Moersu v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija pri pevskem zboru Slovenski cvet. V cerkvi Svetega Jožefa se je začelo z bogoslužjem v slovenskem jeziku. Mašo je daroval slovenski župnik iz Belgije Gregor Šemrl. Za glasbeno in pevsko spremljavo je poskrbela organistka Danica Ban-Schroers. Po maši so se odpravili v Don Bosco Haus, kjer je sledilo srečanje z Miklavžem, ki je otrokom podaril darila. Prejeli so jih tudi nekateri glasbeniki in vodja pevskega zbora Slovenski cvet Iztok Kešpret, saj je zbor zapel tudi nekaj slovenskih pesmi. Sledil je glasbeni program z glasbeniki ansambla »Slovenski fantje« Silva Kopšeta in druženje ob kavi, pecivu in drugih dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Druženje Slovencev in njihovih nemških prijateljev je trajalo do pozne večerne ure, je sporočil Dušan Čegovnik. 

Dr. Ernest Petrič o pravnih temah in Gazi

Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Lenart Rihar: Brezmadežne solze

V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.