Is podcast Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja Is podcast
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija

Komentar tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

komentar družba kultura spomin

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

VEČ ...|3. 2. 2023
S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentar družba kultura spomin

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

komentar družba odnosi

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentar družba odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|20. 1. 2023
Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentar družba politika odnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|20. 1. 2023
Janez Juhant: Sol zemlje in luč sveta?

Ne le v družbi tudi v Cerkvi se bomo morali bolj odločno postaviti na etične in demokratične temelje samostojne Slovenije in se upreti temu narobe svetu, ki se nevarno zajeda v temelje demokracije, zato je to tudi problem Cerkve. S preostalim svetom delimo posledice sekularizacije in potrošništva, ki človekovo osebnost speljuje na zunanje okvire in jo že kar življenjsko ogroža. Jemlje nam notranje duhovno jedro, o čemer govorijo poznavalci zadnja stoletja: Nobena prejšnja doba ni zašla tako stran od temeljnih duhovnih izročil, ki so tisočletja spremljala človeka.

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentar družba politika odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|13. 1. 2023
Božo Rustja: S kočijo na Dunaj

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: S kočijo na Dunaj

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentar družba politika zdravstvo

Komentar tedna

Božo Rustja: S kočijo na Dunaj

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|13. 1. 2023
Božo Rustja: S kočijo na Dunaj

V naši družbi je všečno kritizirati kapitalizem. Tako ga je pred kratkim ostro pokritizirala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Čeprav naj bi to storila, nestrokovno, kakor zatrjujejo nekateri poznavalci, pa ji moramo pustiti pravico, do svobodnega izražanja, saj smo v demokraciji. In pustiti ji moramo pravico, tudi če bi gibanje, ki mu sama pripada in ki vodi sedanjo vladno koalicijo, rado omejilo svobodo govora pri izrekanju sovražnega govora, na kar njihovo govorjene včasih že meji.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar družba politika zdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|6. 1. 2023
Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

VEČ ...|6. 1. 2023
Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Andreja Eržen Firšt

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|30. 12. 2022
S. Emanuela Žerdin: Razbite jaslice

Po naših cerkvah še vse diši po Božiču, po vonju kadila in po neskončnem čudenju v otroških očeh, ko stojijo ob jaslicah. Radi bi svoje duše in srca zavili v Božjo ljubezen, ki se je tako rekoč lahko dotaknemo ob poslušanju najlepših odlomkih iz Svetega pisma in ob najslajših božičnih pesmi. Pa se zgodi, da nas rani mrak, bolečina, globoko razočaranje ob dogodkih, ki so prav te praznične dni pretresli našo slovensko Cerkev. Kot bi nekdo prišel in zrušil jaslice, potrgal svetle lučke in uničil prekrasne dekoracije… Tako sem se počutila ob prebiranju, poslušanju in debatiranju o slučaju zlorab občudovanega umetnika in duhovnika p. Marka Rupnika. 

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Razbite jaslice

Po naših cerkvah še vse diši po Božiču, po vonju kadila in po neskončnem čudenju v otroških očeh, ko stojijo ob jaslicah. Radi bi svoje duše in srca zavili v Božjo ljubezen, ki se je tako rekoč lahko dotaknemo ob poslušanju najlepših odlomkih iz Svetega pisma in ob najslajših božičnih pesmi. Pa se zgodi, da nas rani mrak, bolečina, globoko razočaranje ob dogodkih, ki so prav te praznične dni pretresli našo slovensko Cerkev. Kot bi nekdo prišel in zrušil jaslice, potrgal svetle lučke in uničil prekrasne dekoracije… Tako sem se počutila ob prebiranju, poslušanju in debatiranju o slučaju zlorab občudovanega umetnika in duhovnika p. Marka Rupnika. 

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Razbite jaslice

Po naših cerkvah še vse diši po Božiču, po vonju kadila in po neskončnem čudenju v otroških očeh, ko stojijo ob jaslicah. Radi bi svoje duše in srca zavili v Božjo ljubezen, ki se je tako rekoč lahko dotaknemo ob poslušanju najlepših odlomkih iz Svetega pisma in ob najslajših božičnih pesmi. Pa se zgodi, da nas rani mrak, bolečina, globoko razočaranje ob dogodkih, ki so prav te praznične dni pretresli našo slovensko Cerkev. Kot bi nekdo prišel in zrušil jaslice, potrgal svetle lučke in uničil prekrasne dekoracije… Tako sem se počutila ob prebiranju, poslušanju in debatiranju o slučaju zlorab občudovanega umetnika in duhovnika p. Marka Rupnika. 

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

VEČ ...|30. 12. 2022
S. Emanuela Žerdin: Razbite jaslice

Po naših cerkvah še vse diši po Božiču, po vonju kadila in po neskončnem čudenju v otroških očeh, ko stojijo ob jaslicah. Radi bi svoje duše in srca zavili v Božjo ljubezen, ki se je tako rekoč lahko dotaknemo ob poslušanju najlepših odlomkih iz Svetega pisma in ob najslajših božičnih pesmi. Pa se zgodi, da nas rani mrak, bolečina, globoko razočaranje ob dogodkih, ki so prav te praznične dni pretresli našo slovensko Cerkev. Kot bi nekdo prišel in zrušil jaslice, potrgal svetle lučke in uničil prekrasne dekoracije… Tako sem se počutila ob prebiranju, poslušanju in debatiranju o slučaju zlorab občudovanega umetnika in duhovnika p. Marka Rupnika. 

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentar družba duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|23. 12. 2022
Jože Mlakar: Boj za možgane

Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti. 

Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.

Jože Mlakar: Boj za možgane

Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti. 

Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.

komentar družba politika

Komentar tedna

Jože Mlakar: Boj za možgane

Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti. 

Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.

VEČ ...|23. 12. 2022
Jože Mlakar: Boj za možgane

Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti. 

Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.

Jože Mlakar

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|16. 12. 2022
Jernej Letnar Černič: Moč in pravo

V sredo smo v prostorih Nove univerze v Ljubljani predstavili knjigo “Omejitev oblasti” v spomin na lani decembra preminulega profesorja ustavnega in upravnega prava Lovra Šturma. Njegova zapuščina o omejevanju oblasti je zato ob koncu leta 2022 enako oziroma še bolj aktualna kot v prvih letih delovanja slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič: Moč in pravo

V sredo smo v prostorih Nove univerze v Ljubljani predstavili knjigo “Omejitev oblasti” v spomin na lani decembra preminulega profesorja ustavnega in upravnega prava Lovra Šturma. Njegova zapuščina o omejevanju oblasti je zato ob koncu leta 2022 enako oziroma še bolj aktualna kot v prvih letih delovanja slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

komentar

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Moč in pravo

V sredo smo v prostorih Nove univerze v Ljubljani predstavili knjigo “Omejitev oblasti” v spomin na lani decembra preminulega profesorja ustavnega in upravnega prava Lovra Šturma. Njegova zapuščina o omejevanju oblasti je zato ob koncu leta 2022 enako oziroma še bolj aktualna kot v prvih letih delovanja slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

VEČ ...|16. 12. 2022
Jernej Letnar Černič: Moč in pravo

V sredo smo v prostorih Nove univerze v Ljubljani predstavili knjigo “Omejitev oblasti” v spomin na lani decembra preminulega profesorja ustavnega in upravnega prava Lovra Šturma. Njegova zapuščina o omejevanju oblasti je zato ob koncu leta 2022 enako oziroma še bolj aktualna kot v prvih letih delovanja slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Jernej Letnar Černič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 1. 2023
Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Mag. Jože Mohar o dogajanju na trgu krompirja in izzivih pridelave

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pred novo pridelovalno sezono je predstavil dogajanje na trgu krompirja. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrg

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2023
Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Načrtovanje porok

Kako se lotiti, s katerimi odločitvami glede organizacije dogodka je treba pohiteti, pri katerih pa se ne mudi tako zelo. Kaj lahko naredimo sami, kaj prepustimo strokovnjakom? V našem studiu je bila Tjaša Kunst Kališnik, ki ima za seboj že vrsto izkušenj na področju organizacije porok.

Tanja Dominko

svetovanjeporokanačrtovanjedogodki

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|4. 2. 2023
Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče