Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentarspomindružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|27. 2. 2026
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

VEČ ...|20. 2. 2026
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

VEČ ...|13. 2. 2026
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentardružbakulturavzgoja

Komentar tedna

Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|6. 2. 2026
Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Klara Levstek

komentardružbakulturavzgoja

Komentar tedna

VEČ ... |
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

VEČ ...|30. 1. 2026
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

komentardružba

Komentar tedna

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

VEČ ...|23. 1. 2026
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

komentar

Komentar tedna

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

VEČ ...|16. 1. 2026
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

komentardružba

Komentar tedna

Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

VEČ ...|9. 1. 2026
Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi

Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Matej Cepin

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Dvanajst posebnih prijateljev | Sveto pismo v zgodbah

Zgodba pripoveduje, kako je Jezus med vsemi svojimi prijatelji, in teh je bilo veliko, izbral dvanajst čisto posebnih prijateljev. Njegovih učencev. Nekatere je njegova izbira še posebej presenetila - le nad kom so bili tako začudeni? Prisluhnite!

Dvanajst posebnih prijateljev | Sveto pismo v zgodbah

Zgodba pripoveduje, kako je Jezus med vsemi svojimi prijatelji, in teh je bilo veliko, izbral dvanajst čisto posebnih prijateljev. Njegovih učencev. Nekatere je njegova izbira še posebej presenetila - le nad kom so bili tako začudeni? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljicesveto pismo v zgodbahsveto pismo

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Ritem srca

VEČ ... |
Glasbene novosti

Izpostavili smo nekaj glasbenih novosti s krščanske glasbene scene; slišali smo zadnji single bratskega dvojca for King & Country, bratoma Luku in Joelu, ki sta se jim tokrat pred mikrofonom pridružili tudi njuni ženi Moriah in Courtney. Nadaljevali smo z glasbo škota Stepha MacLoada in Rachel  Nemiroff, oddajo pa sklenili s pesmijo Easy skupine We The Kingdom.

V oddaji smo slišali:

  • Matej Šoklič - Romarjeva pripoved
  • for KING & COUNTRY - Ever and Ever Before
  • Steph MacLeod - Lost
  • Steph MacLeod - Heroes
  • Rachel Nemiroff - On My Way
  • We The Kingdom - Easy

Glasbene novosti

Izpostavili smo nekaj glasbenih novosti s krščanske glasbene scene; slišali smo zadnji single bratskega dvojca for King & Country, bratoma Luku in Joelu, ki sta se jim tokrat pred mikrofonom pridružili tudi njuni ženi Moriah in Courtney. Nadaljevali smo z glasbo škota Stepha MacLoada in Rachel  Nemiroff, oddajo pa sklenili s pesmijo Easy skupine We The Kingdom.

V oddaji smo slišali:

  • Matej Šoklič - Romarjeva pripoved
  • for KING & COUNTRY - Ever and Ever Before
  • Steph MacLeod - Lost
  • Steph MacLeod - Heroes
  • Rachel Nemiroff - On My Way
  • We The Kingdom - Easy

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ... |
Porcija posta

Oddaja je prinesla postne vsebine za mlade. Z gosti s Salezijanske mladine in Mlade karitas smo se pogovarjali o duhovnih vajah in pobudah, ki nas lahko v 40 dneh duhovno pripravijo na praznovanje največjega krščanskega praznika.

Porcija posta

Oddaja je prinesla postne vsebine za mlade. Z gosti s Salezijanske mladine in Mlade karitas smo se pogovarjali o duhovnih vajah in pobudah, ki nas lahko v 40 dneh duhovno pripravijo na praznovanje največjega krščanskega praznika.

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava