Kolokvij
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Kolokvij
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Kolokvij
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Kolokvij
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Kolokvij
Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.
Kolokvij
Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.
Kolokvij
V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo.
Kolokvij
V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo.
Kolokvij
V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge.
Kolokvij
V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge.
Kolokvij
V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”.
Kolokvij
V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”.
Kolokvij
Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.
Kolokvij
Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.
Kolokvij
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Kolokvij
Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Pogovor o
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.
Komentar tedna
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Pevci zapojte, godci zagodte
18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji