festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.

Marjan Bunič

duhovnost glasba mladi Ritem srca 2018

12. 10. 2018
festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.

Marjan Bunič

VEČ ...|12. 10. 2018
festival Ritem srca 2018
Oddaja Kolokvij ni mogla mimo sinočnjega festivala sodobne krščanske glasbe. Nekaj odmevov, odzivov, vtisov in novih pesmi.

Marjan Bunič

duhovnostglasbamladiRitem srca 2018

Kolokvij

VEČ ...|1. 12. 2023
Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

mladi duhovnost družba advent

Kolokvij

Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

VEČ ...|1. 12. 2023
Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba advent

Kolokvij

VEČ ...|17. 11. 2023
Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

mladi

Kolokvij

Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

VEČ ...|17. 11. 2023
Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|3. 11. 2023
Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

mladi

Kolokvij

Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

VEČ ...|3. 11. 2023
Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|20. 10. 2023
Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

mladi

Kolokvij

Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

VEČ ...|20. 10. 2023
Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|6. 10. 2023
Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

mladi

Kolokvij

Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

VEČ ...|6. 10. 2023
Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|22. 9. 2023
Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

mladi

Kolokvij

Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

VEČ ...|22. 9. 2023
Stična mladih 2023

V tokratni oddaji smo obudili sicer še zelo sveže spomine na letošnjo Stično mladih. Na samostanskem dvorišču se je v soboto 16. septembra zbralo več kot štiri tisoč mladih, ki so iskali ali pa utrjevali svojo identiteto, saj se je letošnje geslo glasilo “Kdo praviš, da sem?”. 

Maja Morela

mladi

Kolokvij

VEČ ...|4. 8. 2023
SDM, Lizbona

Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.

SDM, Lizbona

Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.

mladi duhovnost pogovor glasba SDM Lizbona

Kolokvij

SDM, Lizbona

Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.

VEČ ...|4. 8. 2023
SDM, Lizbona

Oddaja Kolokvij je prinesla nekaj svežih utrinkov in vtisov slovenskih kristjanov s Svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem, ki jih je zbral kapucin br. Ambrož Brezovšek.

Marjan Bunič

mladi duhovnost pogovor glasba SDM Lizbona

Kolokvij

VEČ ...|28. 7. 2023
Maja Krevs in Cvetana Priol

Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.

Maja Krevs in Cvetana Priol

Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.

mladi glasba pogovor duhovnost Cvetana Priol samospev

Kolokvij

Maja Krevs in Cvetana Priol

Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.

VEČ ...|28. 7. 2023
Maja Krevs in Cvetana Priol

Psihologinja in glasbenica, sopranistka Maja Krevs, je pred leti bolj po naključju spoznala življenje in delo svetniške kandidatke Cvetane Príol. Začutila je posebno povezanost in navdih, zato se je lotila zelo zanimivega projekta: nagovorila je skladatelje, da so uglasbili Cvetanine pesmi.

Marjan Bunič

mladi glasba pogovor duhovnost Cvetana Priol samospev

Kolokvij

Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.

Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 12. 2023
Napev – odsev 2023 - 1. del

18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. 

Napev – odsev 2023 - 1. del

18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki