Gostili smo dragico Šteh, avtorico letošnjih šmarnic za otroke, ki prinašajo zgodbo najstnika Filipa, povezano z življenjem blaženega Alojzija Grozdeta.
otroci mladi glasba duhovnost Dragica Šteh šmarnice za otroke Grozde
Gostili smo dragico Šteh, avtorico letošnjih šmarnic za otroke, ki prinašajo zgodbo najstnika Filipa, povezano z življenjem blaženega Alojzija Grozdeta.
Gostili smo dragico Šteh, avtorico letošnjih šmarnic za otroke, ki prinašajo zgodbo najstnika Filipa, povezano z življenjem blaženega Alojzija Grozdeta.
otrocimladiglasbaduhovnostDragica Štehšmarnice za otrokeGrozde
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste.
Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste.
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Sobotna iskrica je skušala biti prijazen sopotnik pri pripravi dobrot za košaro, ki jo ponesete k blagoslovu. Spregovorila je o simboliki velikonočnega žegna, postala ob Božjem grobu, predstavila pesem gibanja Emanuel in zgodbo Eve Markovič, v kateri živi velikonočno veselje.
Sobotna iskrica je skušala biti prijazen sopotnik pri pripravi dobrot za košaro, ki jo ponesete k blagoslovu. Spregovorila je o simboliki velikonočnega žegna, postala ob Božjem grobu, predstavila pesem gibanja Emanuel in zgodbo Eve Markovič, v kateri živi velikonočno veselje.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
Po tednu katoliškega šolstva smo se sprehodili po hodnikih Vrtca in Osnovne šole montessori v Mariboru, ki delujeta pod okriljem tamkajšnjega Zavoda Antona Martina Slomška. Slišali smo zabavne, zanimive, iskrive, predvsem pa iskrene pogovore z najmlajšimi, učenci prve ter tretje triade.
Po tednu katoliškega šolstva smo se sprehodili po hodnikih Vrtca in Osnovne šole montessori v Mariboru, ki delujeta pod okriljem tamkajšnjega Zavoda Antona Martina Slomška. Slišali smo zabavne, zanimive, iskrive, predvsem pa iskrene pogovore z najmlajšimi, učenci prve ter tretje triade.
V Sobotni iskrici ste slišali odmev našega obiska v vrtcu Dobrega pastirja in na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Pred tednom katoliškega šolstva smo ujeli utrip med našimi najmlajšimi, nekaj njihovih pevskih in igralskih sposobnosti, pa tudi športne aktivnosti, ročne spretnosti, umske izzive in duhovno plat.
V Sobotni iskrici ste slišali odmev našega obiska v vrtcu Dobrega pastirja in na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Pred tednom katoliškega šolstva smo ujeli utrip med našimi najmlajšimi, nekaj njihovih pevskih in igralskih sposobnosti, pa tudi športne aktivnosti, ročne spretnosti, umske izzive in duhovno plat.
Sobotna iskrica je z Mavrico in urednico revije Melito Košir prinesla pogled v postni mesec, ki nas bo čisto ob svojem koncu pripeljal do našega največji praznika. Kako post obogatiti s prijaznostjo, kje imamo v tem prvem pomladnem mesecu priložnost za dobra dela? Tudi dobro sobotno zgodbo smo vključili v oddajo.
Sobotna iskrica je z Mavrico in urednico revije Melito Košir prinesla pogled v postni mesec, ki nas bo čisto ob svojem koncu pripeljal do našega največji praznika. Kako post obogatiti s prijaznostjo, kje imamo v tem prvem pomladnem mesecu priložnost za dobra dela? Tudi dobro sobotno zgodbo smo vključili v oddajo.
Otroška oddaja skuša risati nasmeh sobotnim dopoldnevom. Vsebino narekujejo letni časi, obdobja cerkvenega leta, prazniki, glasbeniki, različni gostje in najmlajši poslušalci. Oddaja redno sodeluje z revijo Mavrica in prisega na lepe zgodbe, nova spoznanja in dobro voljo!
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.