Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Kulturni utrinki
V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.
Komentar Domovina.je
»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...