Is podcast
Pandemija bo zarezala že v drugo veliko noč. V Vatikanu bodo slovesnosti v velikem tednu potekale podobno kot lani. Na veliki četrtek na primer ne bo umivanja nog, na veliki petek ne bo poljuba križa. Podobno velja za krajevne Cerkve. Kongregacija za bogoslužje je v navodilih zapisala, naj začasno ukinejo vse ljudske pobožnosti, ki običajno spremljajo velikonočne obrede, na primer procesije. Tako je na primer slovesnost na cvetno nedeljo dovoljena samo znotraj cerkva. Krizmeno mašo na veliki četrtek, med katero krajevni škof blagoslovi oziroma posveti olja za birme, mašniška posvečenja in bolniško maziljenje, pa se lahko, če je treba, premakne na primernejši dan
Pandemija bo zarezala že v drugo veliko noč. V Vatikanu bodo slovesnosti v velikem tednu potekale podobno kot lani. Na veliki četrtek na primer ne bo umivanja nog, na veliki petek ne bo poljuba križa. Podobno velja za krajevne Cerkve. Kongregacija za bogoslužje je v navodilih zapisala, naj začasno ukinejo vse ljudske pobožnosti, ki običajno spremljajo velikonočne obrede, na primer procesije. Tako je na primer slovesnost na cvetno nedeljo dovoljena samo znotraj cerkva. Krizmeno mašo na veliki četrtek, med katero krajevni škof blagoslovi oziroma posveti olja za birme, mašniška posvečenja in bolniško maziljenje, pa se lahko, če je treba, premakne na primernejši dan
Pandemija bo zarezala že v drugo veliko noč. V Vatikanu bodo slovesnosti v velikem tednu potekale podobno kot lani. Na veliki četrtek na primer ne bo umivanja nog, na veliki petek ne bo poljuba križa. Podobno velja za krajevne Cerkve. Kongregacija za bogoslužje je v navodilih zapisala, naj začasno ukinejo vse ljudske pobožnosti, ki običajno spremljajo velikonočne obrede, na primer procesije. Tako je na primer slovesnost na cvetno nedeljo dovoljena samo znotraj cerkva. Krizmeno mašo na veliki četrtek, med katero krajevni škof blagoslovi oziroma posveti olja za birme, mašniška posvečenja in bolniško maziljenje, pa se lahko, če je treba, premakne na primernejši dan
Zbirnik pomembnejših informativnih oddaj v programu Radia Ognjišče.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.