Tokratna oddaja je bila namenjena prispevkom, ki so nastali po najhujši naravni katastrofi v Sloveniji. Slišali boste, kako je v občini Kamnik, poklicali smo na tamkajšnje komunalno podjetje in jih vprašali glede sanacije. Sledil je prispevek o koroškem gospodarstvu, ki vlado poziva k hitri ureditvi infrastrukture za dostop do podjetij po katastrofalnih poplavah. Večina turističnih krajev po državi je sicer odprtih in varnih, težava pa ostaja Savinjska dolina. Dotaknili smo se tudi teme odpadkov po neurju: kam z njimi? Spregovorili smo tudi o lepi gesti podjetnika Ambroža Dulerja, ki je s sodelavci v eni noči zvaril most ter povedali kako se v Celju življenje po ujmi vrača v stare tirnice.
Poročali smo o razmerah na podravskem trgu dela, novem domu za starejše občane v občini Ivančna Gorica, prenovi Riklijeve vile na Bledu, nasprotovanju vetrnicam v Dravogradu, pripravi strategije za prilagajanje na podnebne spremembe na Gorenjskem in o obnovi Filovega mlina v Porabju.
Poročali smo o razmerah na podravskem trgu dela, novem domu za starejše občane v občini Ivančna Gorica, prenovi Riklijeve vile na Bledu, nasprotovanju vetrnicam v Dravogradu, pripravi strategije za prilagajanje na podnebne spremembe na Gorenjskem in o obnovi Filovega mlina v Porabju.
BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.
BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.
Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.
Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.
Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.
Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.
Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto.
Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto.
Poročali smo o novih prostorih Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, obnovi Vodnikove domačije v Šiški in hiše najstarejše trte v Mariboru, 70. letnici delovanja letovišča Rdečega križa v Punatu, čebelam najprijaznejši občini Ravne na Koroškem ter o prazničnih prireditvah in mednarodni razstavi jaslic v Vojniku.
Poročali smo o novih prostorih Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, obnovi Vodnikove domačije v Šiški in hiše najstarejše trte v Mariboru, 70. letnici delovanja letovišča Rdečega križa v Punatu, čebelam najprijaznejši občini Ravne na Koroškem ter o prazničnih prireditvah in mednarodni razstavi jaslic v Vojniku.
Poročali smo o boju zoper prekarnost na Dolenjskem, krajši pričakovani življenjski dobi Pomurcev, adventnem dogajanju v župniji Malečnik, prazničnem mesecu na Slovenskih železnicah, 30. obletnici konca rudarjenja pod Peco in 20-letnici biosfernega območja v Parku Škocjanske jame.
Poročali smo o boju zoper prekarnost na Dolenjskem, krajši pričakovani življenjski dobi Pomurcev, adventnem dogajanju v župniji Malečnik, prazničnem mesecu na Slovenskih železnicah, 30. obletnici konca rudarjenja pod Peco in 20-letnici biosfernega območja v Parku Škocjanske jame.
Spregovorili smo o opravljenem delu v prvi polovici mandata v Občini Slovenj Gradec, gradnji stanovanj za starejše na Ptuju, dobrodelnem koncertu za družino v stiski na Ponikvi, zaključeni obnovi župnijske cerkve v Lendavi, adventnem sejmu in razstavi jaslic v Stiškem samostanu ter praznični okrasitvi Mozirskega gaja.
Spregovorili smo o opravljenem delu v prvi polovici mandata v Občini Slovenj Gradec, gradnji stanovanj za starejše na Ptuju, dobrodelnem koncertu za družino v stiski na Ponikvi, zaključeni obnovi župnijske cerkve v Lendavi, adventnem sejmu in razstavi jaslic v Stiškem samostanu ter praznični okrasitvi Mozirskega gaja.
V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Mlad fant je postal vajenec pri mojstru, ki je izdeloval čudovita barvna ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.
V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.