Videtič o posnetkih: »Gre za mafijsko zgodbo za obračun s kritiki«

V javnost so prišli zvočni posnetki domnevnega zasebnega pogovora med nekdanjo generalno sekretarko stranke Gibanje Svoboda Vesno Vuković in poslanko ter predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Tamaro Vonta. Pogovor naj bi nastal oktobra 2023 in naj bi se nanašal na delovanje parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank.

Po navedbah iz posnetkov naj bi Vukovićeva poudarjala politični pomen komisije za stranko. Ta naj bi po njenih besedah igrala tudi vlogo pri politični diskreditaciji predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. V pogovoru naj bi omenila tudi takratnega vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica ter notranja trenja v stranki glede razrešitve predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek, ki jo je kasneje na tem mestu zamenjala Tamara Vonta.

Pristnost posnetkov za zdaj uradno ni bila potrjena, prav tako jih v Gibanju Svoboda tudi niso javno zanikali.

Videtič: Potrditev očitkov o političnem ozadju komisije

Politični analitik Miran Videtič meni, da posnetki potrjujejo očitke, ki so se v javnosti pojavljali že ob ustanovitvi komisije.

»Ti pogovori med Vesno Vuković in poslanko Tamaro Vonto pravzaprav potrjujejo del tistega, kar je takrat Mojca Šetinc Pašek že povedala. Ljudje, ki poznajo stil komunikacije Vesne Vuković, pravijo, da so zadeve precej avtentične,« je dejal.

Po njegovih besedah posnetki kažejo, da naj bi bila komisija ustanovljena predvsem za politični boj. »Dobili smo pravzaprav potrditev, da je bila ta parlamentarna preiskovalna komisija ustanovljena za boj proti političnim nasprotnikom, proti kritikom Svobode in vsem, ki niso v sozvočju z glavno stranko koalicije.«

Kritičen je bil tudi do načina političnega delovanja: »Imamo primer, lahko rečem kar mafijske zgodbe, ki na nek način uporablja vse možne legalne in nelegalne postopke, da se znebi kritike.«

Lojze Peterle o vnovični včlanitvi v NSi in stanju duha v državi

V NSi se je vrnil nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je tudi strankin soustanovitelj. Ob vnovični včlanitvi vanjo je ocenil, da je opravila korekcijo smeri ter ima spet jasno identiteto in vizijo. Vesel je tudi njenega povezovanja s strankama SLS in Fokus Marka Lotriča pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Prosili smo ga za nekaj dodatnih pojasnil in komentar o stanju duha v naši državi.

Andrej Šter o odzivih na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu

Reševanju ljudi iz kriznih situacij je velik del svoje kariere posvetil Andrej Šter. Zanimalo nas je, kako dolgoletni vodja konzularne službe na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve vidi ukrepanje ob zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu.

Nejc Soklič o dogajanju v Dubaju

Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so v regiji obstali številni potniki, med njimi tudi več sto Slovencev. Največ, približno 200 v Dubaju, še 100 pa v Izraelu. V Združenih arabiskih emriatih je precej Slovencev tudi na delu, med njimi tudi podjetnik Nejc Soklič, ki je za naš radio spregovoril o trenutnih razmerah.

Uroš Urbanija: Vlada je nervozna, ker ne obvladuje upora nezadovoljnih državljanov na družbenih omrežjih

Velik del predvolilne kampanje bo očitno tekel izven klasičnih medijev kot so časopisi in javna televizija, kjer je trenutna vlada izvedla t.i. očiščenje janšistov, to je tistih, ki mislijo in gledajo na svet drugače kakor oni, pravi direktor Planeta TV in odgovorni urednik informativne oddaje Planet 18 Uroš Urbanija. Kaj pomenijo za stabilnost demokracije pri nas vladni poskusi utišanja drugače mislečih na družbenih omrežjih in zakaj je sam dobil tožbo proti Vesni Vuković in portalu Necenzurirano?

Predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije Alenka Jeraj

Predlani je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija, ki naj bi razjasnila vprašanja mnogih staršev: kam so izginili njihovi dojenčki? Gre za usodo približno dvajset tisoč otrok, ki jih pogrešajo od leta 1975 do leta 1990. Na vprašanja Mateje Subotičanec sta odgovarjali predsednica društva Izgubljeni otroci Simona Šelemet Kalan in predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Alenka Jeraj.

Kajzer: Svet je v prelomnem obdobju, diplomacijo podpira tudi moč

Pogajanja o iranskem jedrskem in raketnem programu, ki so se začela v Ženevi in se bodo nadaljevala na Dunaju, potekajo v času izjemno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Nekdanji diplomat in državni sekretar Tone Kajzer ocenjuje, da je Iran eden ključnih, a nepredvidljivih dejavnikov regije. Po njegovih besedah je težko napovedati hiter razplet, vendar pričakuje postopno umirjanje razmer, ki bi lahko prineslo olajšanje predvsem iranskemu prebivalstvu, ki živi v težkih razmerah.

Prisotnost ameriških vojaških sil razume kot del diplomatskega pritiska. »Diplomacija brez realne moči v ozadju ne deluje,« poudarja, ob tem pa dodaja, da uporaba sile ne sme biti cilj, temveč sredstvo odvračanja. Bližnji vzhod ostaja strateško ključen zaradi energetike in globalnih dobavnih poti, pomembno vlogo pa ima tudi Kitajska, ki po njegovem ni pasivna opazovalka svetovnih napetosti.

Kajzer svetovne dogodke umešča v širši proces preoblikovanja globalnega reda, kjer se svet vse bolj deli med demokratične in avtoritarne modele upravljanja. Konflikti na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini in rivalstvo velikih sil so med seboj povezani deli iste geopolitične slike.

Glede vojne v Ukrajini meni, da si evropski voditelji mir iskreno želijo, vendar agresija Rusije ogroža evropsko varnostno arhitekturo, zato Evropa ne sme popustiti. Nadaljnja pomoč Ukrajini je po njegovem tudi sporočilo, da kršenje mednarodnega prava ne sme postati sprejemljivo. Slovenija pa po njegovih besedah pri tem ne more ostati nevtralna opazovalka, saj je del evropskega in evroatlantskega prostora.

Četrta obletnica vojne v Ukrajini

V patriarhalni katedrali Kristusovega vstajenja Ukrajinske grško-katoliške cerkve v Kijevu so v torek pripravili molitev, na kateri so se zbrali duhovniki, mednarodni partnerji Karitas in verniki. Skupaj so počastili spomin na tiste, ki jih je prizadela vojna, in molili za mir. Dogodek je bilo mogoče spremljati tudi preko youtube kanala ali zoom povezave. Pogovarjali smo se s sodelavko Caritas Spes Miro Milavec, ki živi v Kijevu.