Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Politični parket je vse bolj vroč. Premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta v novi predstavi za javnost vsaj navzven zakopala bojno sekiro. Na drugi strani pa smo priča nastajanju novih strank, ki bodo gotovo vplivale na novo razdelitev volivce. Gibanje Svoboda je iz rekordov padla na najnižjo javnomnenjsko podporo, nezadovoljstvo z vlado pod vodstvom Roberta Goloba pa vse bolj raste, prišlo je že na skoraj 60 odstotkov.
Predsednika države in vlade sta se le sestala, potem ko je kar nekaj krat zavrelo med njunimi kabinetoma. Nazadnje zaradi Pirc Musarjevih vabil tujim voditeljem in solinarja predsednice pri predlogu guvernerja Banke Slovenije. »Ključna gradnika skupne poti sta odkrito medsebojno komuniciranje ter vzajemno spoštovanje,« je po srečanju zapisala Pirc Musar. Ali je bojna sekira zakopana in kaj sporoča srečanje med obema po več mesecih brez prisotnosti medijev?
»Kaj drugega niti nismo mogli pričakovati glede na pompozen medijski opis tega dogodka, ki je izgledal, kot da se srečujete dva državnika svetovnega slovesa. Pričakovano je bilo, da bodo tudi izjave za medije takšne. Menim pa, da se za ljudi ni zgodilo nič bistvenega in se tudi v prihdonje ne bo.«
Podpora največji vladni stranki, Gibanju Svoboda in tudi vladi pod vodstvom Roberta Goloba, je rekordno nizka. Zato Videtič ocenjuje, da bi lahko bilo srečanje med obema predsednikoma tudi zato, ker je »predsednik vlade Golob glede na svoje javno mnenjske ankete v stiski in enostavno se mora vrniti v središče levega političnega pola, ki je v zadnjih mesecih bolj kot njega favoriziral predsednico države Natašo Pirc Musar«. Po besedah Videtiča je Golob srečanje izkoristil »kot za pokazatelj, da je še vedno na liniji s temi strukturami. Enostavno, recimo temu, da se je poklapano vrnil in se srečal s predsednico«.
Videtič je komentiral tudi nastajanje novih strank. Anže Logar bo Demokrate ustanovil konec tedna. Novo stranko napoveduje tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Danes pa naj bi uradno zaživela stranka Karle Rjavca z naslovom Zaupanje. »Nenazadnje pri tem ne smemo pozabiti tudi na pretrese v SLS-u, ker se jaz jih imenujem »kruhoborci« borijo za tisti svoj odstotek ali dva, ki bi jim zagotovili financiranje, čeprav bi bilo tam smiselno, da najdejo novo vodstvo stranke. Marko Lotrič se je zelo ambiciozno lotil tega projekta, kot poslovnež ima verjetno zagotovljen tudi nek finančni vir, v njem pa ni take politične karizme, ki bi privabila množice. Karel Erjavec je smešna zgodba, ker poslušamo starega Karla Erjavca v novi preobleki. Tukaj še največ upov polagam v Vladimirja Prebiliča in Anžeta Logarja, da bi znala z deležem neopredeljenih narediti pobrat,« je dejal.
Videtič je za Radio Ognjišče komentiral tudi podporo ostalim političnim strankam SDS, SD, Levici in NSi. Večina teh strank v primerjavi z volilnim letom 2022 po javnomnenjskih poizvedbah beleži podobno podporo.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo.
Komentar tedna
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Duhovna misel
Komaj je začetek leta za nami, že je tu začetek novega meseca. Začnimo ga v tišini, da bomo slišali kaj nam govori Bog ...
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako navlažiti že pečen biskvit, ki se ji je v pečici zelo izsušil. Načinov je več, pove sestra Nikolina, odvisno pa je, kakšno sladico ima namen narediti. Tako da lahko navlaži s pravo kavo, ki jo seveda dovolj osladka, lahko še malo ruma. Druga možnost je sadni sok (iz domačega malinovca ali kompota. Tretja možnost je kakav ali v mleku raztopljena čokolada. V vsakem primeru naj vlaži postopamo, večkrat po malo dodaja tekočino z žlico. Lahko pa biskvit tudi prereže na pol, sploh če je debelejši, ga navlaži in na vrhu namaže z marmelado. Na vrhu se lahko naloži sadje, stepena sladka smetana, posujemo z naribano čokolado.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.