V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.
Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.
V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever
V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever
V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.
V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
V pogovoru z Barbaro Vesel Barborič, socialno pedagoginjo, učiteljico in socialno delavko dolgoletnih izkušenj, smo izpostavili več dejstev iz šolskega, družbeno okoljskega in domačega, vzgojenega okolja, ki predstavijo trikotnik šola-otroci-starši v novi luči. Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Društvom katoliških pedagogov Slovenije.
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Predstavili smo dogajanje v okviru 4. festivala sirov, v drugem delu pa še nekaj nasvetov za setev ozimin.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
Predstavili smo dobrodelni koncert OVITA zanjo, ki bo v ponedeljek 14. oktobra ob 18. uri v Gallusovi dvorani, ljubljanskega Cankarjevega doma. Namenjen je pomoči in predstavitvi zgodb žensk, ki se soočajo ali so prestale bolezni raka na rodilih. Skupaj z zdravnico in pianistko ter ponudnico koncerta Matejo Lasič bodo nastopili Anja Bukovec, Bojan Cvjetićanin iz skupine Jocker out, Tomi Meglič iz skupine Siddharta, Sara Čano, Maja Žerjav, vokalna skupina Katrinas in vokalna skupina Muze.
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …