Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Rok Mihevc

info

24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Rok Mihevc

VEČ ...|24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

info sfrj zakon pogovor politika manjšine

Informativni prispevki

Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

VEČ ...|1. 3. 2024
Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov nekdanje SFRJ

Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost. 

Tone Gorjup

info sfrj zakon pogovor politika manjšine

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

politika stavka zdravniki pogovor info

Pogovor o

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politika stavka zdravniki pogovor info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2024
V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

info komisija zlorabe

Informativni prispevki

V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

VEČ ...|28. 2. 2024
V Cerkvi nova komisija za zaščito mladoletnih

Slovenska škofovska konferenca je ustanovila tri delovna telesa za program celostne zaščite mladoletnih in ranljivih oseb v Cerkvi. Neodvisna skupina bo analizirala pretekle primere spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi pri nas, strokovna komisija bo skrbela za zaščito mladoletnih in ranljivih, še tretja skupina, pa bo pripravila preventivne dejavnosti, pravi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

Marjana Debevec

info komisija zlorabe

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 2. 2024
Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

info glasba

Informativni prispevki

Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

VEČ ...|27. 2. 2024
Skupina Booom! dosegla izreden uspeh in zasedla 5. mesto

Skupina Booom!, ki jo sestavljajo Matevž Derenda, Luka Cvetičanin in Patrik Mrak, je konec tedna na evrovizijskem izboru San Marina s pesmijo »Dance Like This« dosegla izreden uspeh in zasedla odlično 5. mesto. Fantje so svoje veselje in vtise s festivala prinesli tudi v naš studio.

Radio Ognjišče

info glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2024
Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

info vojna Ukrajina pogovor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

VEČ ...|23. 2. 2024
Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar za Radio Ognjišče o dve leti tajajoči vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca.

Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.

Tanja Dominko

info vojna Ukrajina pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Alen Salihović

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Alen Salihović

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Mladoskop

VEČ ...|1. 3. 2024
Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki