Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Marcel Krek

info

14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Marcel Krek

VEČ ...|14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Marcel Krek

info

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

VEČ ...|20. 2. 2024
Soboški škof Peter Štumpf za Radio Ognjišče o nogometnem incidentu in pomenu posta

Še naprej odmeva navijaški incident na nedeljski tekmi med nogometaši Mure in Maribora, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi, in je povzročil množično ogorčenje in pozive pristojnim k ukrepanju. Za komentar smo poklicali tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je spregovoril tudi o postnem času v katerem smo.

Alen Salihović

info šport post nogomet peter štumpf

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

info pogovor poboji žrtve evropski parlament komentar izobraževanje spomin politika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Alen Salihović

info politika komentar nsi vlada sds logar janša golob švarc pipan

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

info pogovor rusija avtoritaren režim politika komentar politika Ukrajina aleksej navalni

Informativni prispevki

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Alen Salihović

info pogovor rusija avtoritaren režim politika komentar politika Ukrajina aleksej navalni

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

info pogovor rak

Informativni prispevki

Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

VEČ ...|15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Radio Ognjišče

info pogovor rak

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

info družba dediščina izročilo

Informativni prispevki

Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Korant še vedno »lavfa« analogno

Iz vasi, od koder izvira najbolj priljubljena in prepoznavna tradicionalna pustna maska, so prišli v »belo Ljubljano«, tudi na Radio Ognjišče, koranti. V njih je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Izdelujejo jih posebni mojstri.

»Izvirni korant je doma v vasi Markovci. Oblečen je v ovčjo kožo, v masko, ki je za nekoga grozljiva za drugega ponos, v gamaše, oziroma v »štucnje«, kot jim rečemo pri nas, pa v črne čevlje z raznobarvnimi vezalkami. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Glavna oprema koranta pa je »ježevka«, po eni strani služi zavarovanju, po drugi strani pa se nanjo navezujejo robci. Korant, ki jih od deklet zbere največ, je »naj korant« v tistem letu. Ta naša korantija je preplavila Slovenijo, kar je škoda. Kajti, če hočemo videti prave beneške maske, moramo priti v Benetke, tako bi bilo prav tudi, če bi hoteli videti pravega koranta, bi morali priti v Markovce. Ampak, žal tako je, na to ne moremo vplivati. Smo pa mi zdaj tu na obisku v vaših radijskih prostorih vsi rojeni Markovčani, tako da boljšega originala od tega ni. 

Med skupino korantov je bil tudi lik tako imenovanega »hudičeka«, ki ima več nalog. Najpomembnejša je usmerjanje korantov, ker ti ne vidijo dobro, da jih potegne za kožuh in pomaga pri varnem prestopu čez prag. Usmerja jih tudi v gneči, pazi nanje, da so varni na poteh in jih na cestah ne povozi kakšen avto. »Ima pa »hudiček« še nekaj drugih zelo važnih nalog«, je skrivnostno in nagajivo hudomušno pripomnil mož, preoblečen v ta lik, in Juretov sogovornik ob obisku korantov Radia Ognjišče. 

Pravilo, kdaj korant sme sneti masko, je takšno, da se lahko odkrije v hiši svojega dekleta. Zavese na oknih so se zagrnile, tako nihče ni vedel, kdo je. Resnično je bila skrivnostna maska. Nekoč so si fantje zvonce okrog pasu celo zaklenili, zavezovali, da jih res nihče ni mogel sleči. Ker največja sramota za koranta je, če so mu uspeli sneti masko in ga razkrili.«

Običaj koranta je bil pred devetimi leti z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je povečati zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, spodbuditi njegovo ohranjanje. 

»Mladina, ja, … moram reči, ne glede na elektroniko, korant še stalno »lavfa« analogno, »tak da«, ni se bati za prihodnost našega tako zvanega fašenka«, imamo mladino, imamo podmladek.«

“Fašenk” se konča na pepelnico točno ob polnoči. Če je kdo to prespal, ali kje obležal, si je moral zatlačiti papir v zvonce, da na poti do doma po vasi ni cingljalo.

Jure Sešek Nataša Ličen

info družba dediščina izročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 2. 2024
Politični komentator Miran Videtič za Radio Ognjišče o pestrem koalicijskem dogajanju. Nas čaka politična kriza?

Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Politični komentator Miran Videtič za Radio Ognjišče o pestrem koalicijskem dogajanju. Nas čaka politična kriza?

Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

info politika sd tanja fajon svoboda robert golob miran videtič komentar

Informativni prispevki

Politični komentator Miran Videtič za Radio Ognjišče o pestrem koalicijskem dogajanju. Nas čaka politična kriza?

Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

VEČ ...|9. 2. 2024
Politični komentator Miran Videtič za Radio Ognjišče o pestrem koalicijskem dogajanju. Nas čaka politična kriza?

Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.

Alen Salihović

info politika sd tanja fajon svoboda robert golob miran videtič komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 2. 2024
Nadškof Zore: Dragi umetniki, zajemajte iz Duha, da boste razodevali veličino, lepoto in svetost Najvišjega.

Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.

Nadškof Zore: Dragi umetniki, zajemajte iz Duha, da boste razodevali veličino, lepoto in svetost Najvišjega.

Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.

info maša kultura

Informativni prispevki

Nadškof Zore: Dragi umetniki, zajemajte iz Duha, da boste razodevali veličino, lepoto in svetost Najvišjega.

Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.

VEČ ...|8. 2. 2024
Nadškof Zore: Dragi umetniki, zajemajte iz Duha, da boste razodevali veličino, lepoto in svetost Najvišjega.

Ob kulturnem prazniku so v nekaterih cerkvah, tudi v mariborski in ljubljanski stolnici bile maše za umetnike in ljubitelje kulture. V ljubljanski stolnici je sveto mašo daroval nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši so v Galeriji Družina odprli prodajno razstavo slik, ki so nastale v 29. likovni koloniji Umetniki za karitas, pod geslom »Mir tej hiši«.

Radio Ognjišče

info maša kultura

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|23. 2. 2024
Najemanje izvajalcev gradbenih del - Tina Miklavčič in Tanja Marn

V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o najemanju izvajalcev gradbenih del. Kako se zavarovati pred morebitnimi napakami in zamudami, kako doseči, da bodo izpolnili dane zaveze in kako ravnati, če po opravljenih delih odkrijemo nepravilnosti. V našem studiu sta sodelavki Tržnega inšpektorata Republike Slovenije Tina Miklavčič in Tanja Marn. 

Najemanje izvajalcev gradbenih del - Tina Miklavčič in Tanja Marn

V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o najemanju izvajalcev gradbenih del. Kako se zavarovati pred morebitnimi napakami in zamudami, kako doseči, da bodo izpolnili dane zaveze in kako ravnati, če po opravljenih delih odkrijemo nepravilnosti. V našem studiu sta sodelavki Tržnega inšpektorata Republike Slovenije Tina Miklavčič in Tanja Marn. 

Tanja Dominko

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|18. 2. 2024
Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAlenka PuharUganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedahMaja MurnikRevija SodobnostNova slovenska zavezarevija Zaveza

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostSpomin SlovenijeSpomin sveta

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Vabilo na pot

VEČ ...|23. 2. 2024
Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Pohod po Jurčičevi poti in ultrakolesar Stanko Verstovšek 2. del

Napovedali smo jubilejni, že 30. Pohod po Jurčičevi poti, v drugem delu pa izvedeli, kako je začel prve uspehe na kolesu nizati Stanko Verstovšek. Pripeljali so ga celo do Guinnessovega rekorda v vožnji na 24 ur.

Blaž Lesnik

rekreacijanaravašportultrakolesarstvo

Spominjamo se

VEČ ...|23. 2. 2024
Spominjamo se dne 23. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče