Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

Radio Ognjišče

infokomentarslepotaluč v temi

20. 3. 2023
Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

Radio Ognjišče

VEČ ...|20. 3. 2023
Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.

 


 

Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje


 

Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.


 


 


 

Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.

Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.

Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.

Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.

Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.

Damijan Vizjak,

dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani


 

 

 


 

 

 

Radio Ognjišče

infokomentarslepotaluč v temi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

VEČ ...|12. 11. 2025
Pasti zakona o asistiranem samomoru

Zdravniki v teh dneh pred referendumom opozarjajo predvsem na breme, ki jim na nalaga zakon o asistiranem samomoru in ki je v popolnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Poudarjajo pa tudi, da zakon odpira možnost za zlorabe in ima številne pomanjkljivosti. O tem je v mozaiku dneva spregovorila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z ljubljanske medicinske fakultete.

Radio Ognjišče

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

VEČ ...|12. 11. 2025
Politični komentator Mirko Mayer

Čeprav je vlada prejela drugo najvišjo oceno dela v zadnjih dveh letih, z njenim delom še vedno ni zadovoljnih več kot 48 odstotkov vprašanih, pozitivno ga ocenjuje zgolj dobrih 26 odstotkov anketirancev, je kaže anketa Mediane opravljena za Delo. Po njej bi na volitvah slavila SDS, precejšen skok pa je uspel tudi NSi, ki se je prebila na tretje mesto. O vplivu na politično podporo strankam in vladi ter pričakovani predvolilni kampanji, je za naš radio spregovoril politični komentator in novinar portala zanima.me Mirko Mayer, ki ocenjuje, da bo kampanja precej ideološka, nekoliko višjo podporo koaliciji pa vidi v odzivu na dogajanje v Novem mestu. 

Andrej Šinko

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ... |
Informativni prispevki

Informativni prispevki

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki
VEČ ...|12. 11. 2025
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

VEČ ...|12. 11. 2025
Ko ljudje umirajo tudi več kot 100 ur

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo, kot se zdi na prvi pogled. Nek človek je umiral kar 137 ur. Ko se enkrat prekorači mejo, po kateri je mogoče ubiti človeka, je samo vprašanje koga in zakaj. Zato nas prosi, naj zavrnemo ta smrtonosni zakon.

Radio Ognjišče

infodružbaizobraževanjeodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Pavel Poredoš: Večina zdravnikov zakona o asistiranem samomoru ne bo podprla

Zdravniške organizacije in večina zdravnikov je kritičnih do Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je za naš radio spregovoril o zdravniškem pogledu na pomoč pri samousmrtitvi. 

Dr. Pavel Poredoš: Večina zdravnikov zakona o asistiranem samomoru ne bo podprla

Zdravniške organizacije in večina zdravnikov je kritičnih do Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je za naš radio spregovoril o zdravniškem pogledu na pomoč pri samousmrtitvi. 

info

Informativni prispevki

Dr. Pavel Poredoš: Večina zdravnikov zakona o asistiranem samomoru ne bo podprla

Zdravniške organizacije in večina zdravnikov je kritičnih do Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je za naš radio spregovoril o zdravniškem pogledu na pomoč pri samousmrtitvi. 

VEČ ...|10. 11. 2025
Dr. Pavel Poredoš: Večina zdravnikov zakona o asistiranem samomoru ne bo podprla

Zdravniške organizacije in večina zdravnikov je kritičnih do Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je za naš radio spregovoril o zdravniškem pogledu na pomoč pri samousmrtitvi. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je Sonja Pugertnik

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 105. obletnico delovanja opozarja, da je njeno poslanstvo nepogrešljivo. Skupaj z medobčinskimi društvi skrbi za celo vrsto storitev, ki niso del javne mreže, a jih slepi in slabovidni nujno potrebujejo.

Nedavno izvoljena nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je spomnila, da so bili slepi pri nas v nezavidljivem položaju. Večina med njimi ni imela nikakršne izobrazbe, ko so mnogi izmed njih bili prisiljeni beračiti, ko niso bili deležni niti zdravstvenega varstva.

Nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je Sonja Pugertnik

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 105. obletnico delovanja opozarja, da je njeno poslanstvo nepogrešljivo. Skupaj z medobčinskimi društvi skrbi za celo vrsto storitev, ki niso del javne mreže, a jih slepi in slabovidni nujno potrebujejo.

Nedavno izvoljena nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je spomnila, da so bili slepi pri nas v nezavidljivem položaju. Večina med njimi ni imela nikakršne izobrazbe, ko so mnogi izmed njih bili prisiljeni beračiti, ko niso bili deležni niti zdravstvenega varstva.

info

Informativni prispevki

Nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je Sonja Pugertnik

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 105. obletnico delovanja opozarja, da je njeno poslanstvo nepogrešljivo. Skupaj z medobčinskimi društvi skrbi za celo vrsto storitev, ki niso del javne mreže, a jih slepi in slabovidni nujno potrebujejo.

Nedavno izvoljena nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je spomnila, da so bili slepi pri nas v nezavidljivem položaju. Večina med njimi ni imela nikakršne izobrazbe, ko so mnogi izmed njih bili prisiljeni beračiti, ko niso bili deležni niti zdravstvenega varstva.

VEČ ...|7. 11. 2025
Nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je Sonja Pugertnik

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 105. obletnico delovanja opozarja, da je njeno poslanstvo nepogrešljivo. Skupaj z medobčinskimi društvi skrbi za celo vrsto storitev, ki niso del javne mreže, a jih slepi in slabovidni nujno potrebujejo.

Nedavno izvoljena nova predsednica Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonja Pungertnik je spomnila, da so bili slepi pri nas v nezavidljivem položaju. Večina med njimi ni imela nikakršne izobrazbe, ko so mnogi izmed njih bili prisiljeni beračiti, ko niso bili deležni niti zdravstvenega varstva.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Jani Kramar - društvo Hospic

V dneh okrog praznika Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, kakšno je njihovo poslanstvo in ali jih bolniki kdaj prosijo, naj jim končajo življenje, se je z Janijem Kramarjem iz Slovenskega društva Hospic pogovarjala Marjana Debevec.

Jani Kramar - društvo Hospic

V dneh okrog praznika Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, kakšno je njihovo poslanstvo in ali jih bolniki kdaj prosijo, naj jim končajo življenje, se je z Janijem Kramarjem iz Slovenskega društva Hospic pogovarjala Marjana Debevec.

infopogovor

Informativni prispevki

Jani Kramar - društvo Hospic

V dneh okrog praznika Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, kakšno je njihovo poslanstvo in ali jih bolniki kdaj prosijo, naj jim končajo življenje, se je z Janijem Kramarjem iz Slovenskega društva Hospic pogovarjala Marjana Debevec.

VEČ ...|6. 11. 2025
Jani Kramar - društvo Hospic

V dneh okrog praznika Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, kakšno je njihovo poslanstvo in ali jih bolniki kdaj prosijo, naj jim končajo življenje, se je z Janijem Kramarjem iz Slovenskega društva Hospic pogovarjala Marjana Debevec.

Radio Ognjišče

infopogovor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Kanada na spolzkem klancu

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je povedal, da se je v Kanadi, kjer imajo asistiran samomor uzakonjen že od leta 2016, zakon v tem času počasi širil: najprej je bil namenjen neozdravljivo bolnim, nato se je razširil na invalide in ljudi, ki imajo nepopravljivo zdravstveno stanje – kar pa lahko vključuje marsikaj. Vlada je že pripravila tudi predlog zakona za evtanazijo duševno bolnih in otrok. Grozljivo je dejstvo, da so v vseh bolnišnicah ustanovili komisijo za evtanazijo, ki pride do bolnika, ko izve za diagnozo, in mu že takoj ponudi evtanazijo. Mnogi se zanjo odločijo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, zaradi strahu ob diagnozi, čeprav je bolezen lahko tudi ozdravljiva, ali zaradi težkih finančnih razmer.

Kanada na spolzkem klancu

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je povedal, da se je v Kanadi, kjer imajo asistiran samomor uzakonjen že od leta 2016, zakon v tem času počasi širil: najprej je bil namenjen neozdravljivo bolnim, nato se je razširil na invalide in ljudi, ki imajo nepopravljivo zdravstveno stanje – kar pa lahko vključuje marsikaj. Vlada je že pripravila tudi predlog zakona za evtanazijo duševno bolnih in otrok. Grozljivo je dejstvo, da so v vseh bolnišnicah ustanovili komisijo za evtanazijo, ki pride do bolnika, ko izve za diagnozo, in mu že takoj ponudi evtanazijo. Mnogi se zanjo odločijo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, zaradi strahu ob diagnozi, čeprav je bolezen lahko tudi ozdravljiva, ali zaradi težkih finančnih razmer.

infodružbapogovorpolitikasvetovanje

Informativni prispevki

Kanada na spolzkem klancu

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je povedal, da se je v Kanadi, kjer imajo asistiran samomor uzakonjen že od leta 2016, zakon v tem času počasi širil: najprej je bil namenjen neozdravljivo bolnim, nato se je razširil na invalide in ljudi, ki imajo nepopravljivo zdravstveno stanje – kar pa lahko vključuje marsikaj. Vlada je že pripravila tudi predlog zakona za evtanazijo duševno bolnih in otrok. Grozljivo je dejstvo, da so v vseh bolnišnicah ustanovili komisijo za evtanazijo, ki pride do bolnika, ko izve za diagnozo, in mu že takoj ponudi evtanazijo. Mnogi se zanjo odločijo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, zaradi strahu ob diagnozi, čeprav je bolezen lahko tudi ozdravljiva, ali zaradi težkih finančnih razmer.

VEČ ...|6. 11. 2025
Kanada na spolzkem klancu

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je povedal, da se je v Kanadi, kjer imajo asistiran samomor uzakonjen že od leta 2016, zakon v tem času počasi širil: najprej je bil namenjen neozdravljivo bolnim, nato se je razširil na invalide in ljudi, ki imajo nepopravljivo zdravstveno stanje – kar pa lahko vključuje marsikaj. Vlada je že pripravila tudi predlog zakona za evtanazijo duševno bolnih in otrok. Grozljivo je dejstvo, da so v vseh bolnišnicah ustanovili komisijo za evtanazijo, ki pride do bolnika, ko izve za diagnozo, in mu že takoj ponudi evtanazijo. Mnogi se zanjo odločijo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, zaradi strahu ob diagnozi, čeprav je bolezen lahko tudi ozdravljiva, ali zaradi težkih finančnih razmer.

Radio Ognjišče

infodružbapogovorpolitikasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Mag. Jože Mohar o zlomu na EU trgu krompirja

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Mag. Jože Mohar o zlomu na EU trgu krompirja

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Robert Božič

kmetijstvokrompirtrgzlom

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek

komentardružbaduhovnostzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ... |
Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Blaž Lesnik

Triglavplaninstvodržavni simbolnarodna identitetadržavni praznikAljažev stolpnarava

Naš gost

VEČ ... |
Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka

Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.  

Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka

Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Robert Božič

naravakmetijstvohranavrtkrompir

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Zakladnica modrosti

V tokratni oddaji PRO nam je delala družbo knjižica Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, v kateri so zbrane spodbudne misli ob različnih vsebinskih naslovih. Izbrali smo naslov UPANJE, saj bo to tudi tema gala koncerta, ki bo čez 14 dni. Koncert radia Ognjišče bo radijsko in glasbeno praznovanje svetega leta, v katerem naj bi bili romarji upanja. V pričakovanju letošnjega gala koncerta pa smo poslušali posnetke nekaterih skladb, ki smo jih slišali na preteklih gala koncertih.

Zakladnica modrosti

V tokratni oddaji PRO nam je delala družbo knjižica Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, v kateri so zbrane spodbudne misli ob različnih vsebinskih naslovih. Izbrali smo naslov UPANJE, saj bo to tudi tema gala koncerta, ki bo čez 14 dni. Koncert radia Ognjišče bo radijsko in glasbeno praznovanje svetega leta, v katerem naj bi bili romarji upanja. V pričakovanju letošnjega gala koncerta pa smo poslušali posnetke nekaterih skladb, ki smo jih slišali na preteklih gala koncertih.

Franci Trstenjak

glasbapro