Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
Informativni prispevki
Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.
Informativni prispevki
Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.
Informativni prispevki
V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.
Informativni prispevki
V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.
Informativni prispevki
Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?
Informativni prispevki
Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Naš pogled
V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«
Beseda je zakon!
Tokrat se je prof. dr. Hotimir Tivadar ustavil ob Prešernovi Zdravljici, skoraj 200 let starem besedilu, ki je še vedno zelo aktualno, jezik pa dokazuje, da je bil že pred 200 leti lepo razvit. Ob besedilu pa še nekaj o naglasih.
Kmetijska oddaja
Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Globine
Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Življenje išče pot
Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec.
Svetovalnica
Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?
Duhovna misel
Ponižnost izhaja iz ponižanja. To pa je za sodoben svet popolnoma nesprejemljiv pojem. Morda pa obstajata dve vrsti ponižanja, nenamerno, ki pušča prostor ...