Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
VEČ ...|20. 3. 2023
Dijak Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je nastal njegov komentar oziroma pogled na opravljeno delo.
Damijan Vizjak o pripravi radijske oddaje
Damijan Vizjak, ki je slep in obiskuje drugi letnik Škofijske klasične gimnazije je za projektno nalogo sodeloval pri pripravi oddaje Luč v temi na Radiu Ognjišče. Ob tem je pripravil komentar oziroma pogled na svoje delo.
Za februarsko oddajo Luč v temi sem pripravil prispevek o osebni asistenci, ki je pomoč osebam z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami in je v Sloveniji omogočena kot človekova pravica vsem uporabnikom, starih od 18 do 65 let, pod enakimi pogoji od leta 2019. Prispevek sem pripravil v okviru projektne naloge, ki jo moramo izdelati dijaki Škofijske klasične gimnazije v drugem letniku šolanja. Za radijski prispevek sem se odločil, ker me delo radijskega napovedovalca zelo zanima. Temo sem izbral po nasvetu voditeljice oddaje Sonje Pugertnik, ker je zelo aktualna za slepe in slabovidne. Poleg tega sem tudi sam slep in ko bom dopolnil 18 let, bom upravičen do te storitve.
Tema, ki sem si jo izbral, je bila zame zelo zahtevna in je predstavljala pravi izziv, ker o osebni asistenci pred tem nisem vedel ničesar. Prav zato sem pričakoval, da ne bom mogel sam sestaviti primernih vprašanj in se sproščeno pogovarjati z gosti. Ko sem prebral Zakon o osebni asistenci, mi je bil jezik zelo tuj in sem komaj izluščil bistvene informacije. Bal sem se, da bi med oddajo deloval, kot da se v temo nisem dovolj poglobil. Zavedal pa sem se, da bo oddaja težko izpadla profesionalno, saj sem to delal na tem nivoju prvič. Kljub temu me je naprej gnala misel, da se lahko obrnem na voditeljico oddaje Sonjo Pungertnik, ki mi je svetovala, me usmerjala in osvetlila določene pojme. Veliko zaupanja sem dobil tudi po pogovoru z osrednjo gostjo Katrin Modic, ki mi je že po prvem telefonskem klicu, ko sem jo vprašal, če bi bila moja gostja, povedala veliko koristnih podatkov, da sem oblikoval osnutek vprašanj. Po drugi strani pa sem si močno želel od blizu spoznati delo radijskega napovedovalca, zato so mi govorne vaje na Radiu Ognjišče zelo koristile. S pomočjo napovedovalca Marjana Buniča sem odkril, da je tehnika govorjenja in branja pred mikrofonom podobna petju, saj je tudi v tem primeru potrebno uporabljati prepono in biti čim bolj sproščen.
Bolje od pričakovanj mi je uspelo izbrati prave goste, ki so temo osvetlili iz različnih vidikov in so se med seboj dopolnjevali. Delo z gosti mi ni delalo nobenih preglavic, saj so se vsi zelo izkazali in točno vedeli, kaj od njih pričakujem. Prav tako me je navdušilo delo s tehnikom, česar sprva sploh nisem predvidel. Na montažo sem se dobro pripravil, saj sem vse prispevke večkrat poslušal in si zabeležil, kje so manjše pomanjkljivosti, da smo jih lahko hitro odrezali. V prihodnje bi želel še izboljšati tekoče postavljanje vprašanj, brez zatikanj, čeprav mi je branje pred mikrofonom za prvič kar dobro uspelo. Več dela, kot sem pričakoval, mi je vzelo dogovarjanje z vsemi, ki so bili vključeni v ta projekt. Veliko je bilo pisanja elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov. Moral sem dobiti zeleno luč na Radiu Ognjišče, da sem sploh lahko pripravil prispevek. Ker nimam izkušenj na tem področju, sem vedno potreboval potrditev vseh vpletenih, ki so mojstri v svojem poklicu, in od njih sem se ogromno naučil.
Vsem, ki bi se želeli lotiti podobne naloge, svetujem, da premišljeno izberejo temo in goste, ki se na njo dobro spoznajo in so strokovnjaki na svojem področju. Nujno se je v izbrano temo poglobiti in jo spoznati do te mere, da lahko sestaviš smiselna vprašanja in se med oddajo odzivaš na odgovore gostov. Stik z gosti lahko navežeš prek elektronske pošte, vendar svetujem, da se z gosti osebno pogovoriš, da preveriš, ali je oseba dovolj zgovorna in primerna za gosta glede na obravnavano temo. Pred snemanjem oddaje je potrebno gostom prisluhniti in vključiti njihove predloge. Za prvič jih lahko prosiš, da se držijo vprašanj, ki si jim jih predhodno nakazal. Vprašanja in scenarij oddaje je potrebno izjemno skrbno oblikovati, da bodo gostje natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Predlagam tudi, da pred snemanjem oddaje vadiš branje vprašanj oz. napovedi posameznih prispevkov, da med oddajo ne bo težav s tremo in tekočnostjo branja ter spontanega odzivanja. Goste je potrebno vedno vprašati, kako se naglašuje njihovo ime in priimek, da med oddajo ne prihaja do napak. Prav tako se je treba na montažo prispevka dobro pripraviti, da tehniku natančno časovno napišeš, kje je prišlo do napak, da mu olajšaš iskanje in privarčuje s časom. Potrebno je biti prilagodljiv in potrpežljiv, saj se nič ne zgodi od danes na jutri. Le strokovnjaki, ki imajo več izkušenj, ti lahko svetujejo, kaj in kako bi lahko izboljšal.
Poklic radijskega napovedovalca je po mojem mnenju spoštovanja vreden. Potrebno je upoštevati veliko dejavnikov, da se posname kakovostna oddaja. Napovedovalci so vedno odvisni od časa, a morajo ohraniti trezno glavo. Če oddaja poteka v živo, morajo biti zares iznajdljivi, da jih ne zgrabi panika, da uporabijo znanje, ki ga imajo, in da se rešujejo iz nepredvidljivih situacij. Potrebna je velika razgledanost in dobro obvladovanje stresa. Preseneča me, koliko časa in truda zahteva priprava ene same oddaje, kar sem občutil na lastni koži.
Damijan Vizjak,
dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani
Informativni prispevki
VEČ ... |
Obletnice druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon kot orodje predvolilnega boja
Zgodovinar dr. Renato Podbersič je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da letošnje spominske slovesnosti, povezane z dogodki druge svetovne vojne, vse bolj dobivajo izrazit politični in predvolilni značaj. Izpostavil je spominsko slovesnost ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorski bataljon ter osrednjo slovesnost ob 84. obletnici dražgoške bitke, na katerih bo imel slavnostni nagovor predsednik vlade Robert Golob.
Po njegovih besedah takšno poudarjanje dogodkov iz druge svetovne vojne ni naključno. Slovenija je že vstopila v predvolilno obdobje, v katerem se po njegovem mnenju znova odpira kulturni boj, saj vlada nima veliko oprijemljivih vsebinskih dosežkov, s katerimi bi lahko nagovarjala volivce.
Dražgoše kot politični mit
Podbersič je bil posebej kritičen do vsakoletnega obeleževanja dražgoške bitke, ki jo je označil za mit, ki se kljub desetletjem raziskav, dostopnim virom in objavljenimi dejstvi sistematično ohranja in utrjuje. Opozoril je, da danes razpolagamo z dokumenti partizanske strani, nemškega okupatorja in pričevanji domačinov, ki dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč od tiste, ki jo vsako leto predstavljajo slavnostni govori.
Po njegovem mnenju je govorjenje o »veličastni zmagi« zgodovinsko nevzdržno. Šlo je za vojaški poraz, ki je imel za posledico katastrofalno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. Nemški okupator je po bitki ustrelil 46 domačinov, vas porušil, ženske in otroke pa izgnal v taborišča. V samem boju je padlo 26 nemških vojakov, še eden je pozneje umrl v vojaški bolnišnici, in devet partizanov, kar po Podbersičevih besedah nikakor ne potrjuje teze o veliki partizanski zmagi.
Odgovornost vodstva in zamolčana dejstva
Zgodovinar je opozoril tudi na dejstvo, da so domačini partizane prosili, naj se umaknejo iz vasi na Jelovico, s čimer bi se izognili neposrednemu maščevanju okupatorja. Partizansko vodstvo se za to ni odločilo in je sprejelo frontalni boj z bistveno močnejšim sovražnikom, za katerega ni bilo ne številčno ne vojaško pripravljeno.
Podbersič je poudaril, da so bili takratni voditelji zaslepljeni z napačno presojo razmer v vojni, saj so po nemškem porazu pred Moskvo verjeli, da se vojna hitro končuje. Ta zmotna ocena je po njegovem mnenju neposredno prispevala k tragediji v Dražgošah. Ob tem je dodal, da se dogodki, kjer so partizani dejansko dosegli vojaške uspehe, kot je recimo napad iz zasede in zmaga Cankarjevega bataljona sredi decembra 1941 v Rovtah na Gorenjskem, danes ne izpostavljajo, saj ne ustrezajo političnemu simbolnemu naboju Dražgoš.
Instrumentalizacija zgodovine
Po Podbersičevih besedah je nadaljnje poveličevanje Dražgoš oblika sprenevedanja in politične instrumentalizacije zgodovine, ki se še posebej okrepi v predvolilnem času. Ob tem je opozoril, da takšna raba preteklosti pomeni tudi neiskren odnos do civilnih žrtev in vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnega nasilja.
Filip Terčelj – žrtev dveh totalitarizmov
V nadaljevanju pogovora se je zgodovinar dotaknil tudi 80. obletnice nasilne smrti duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelj. Poudaril je, da gre za eno najvidnejših primorskih osebnosti med obema vojnama, ki je delovala na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem področju ter zapustila bogato pesniško dediščino.
Terčelj je bil po njegovih besedah najprej žrtev fašističnega nasilja na Primorskem, po vojni pa še povojnega komunističnega režima. Januarja 1946 sta bila z duhovnikom Franc Krašna zahrbtno umorjena v Štulčevi grapi pri Davči, več kot pol leta po koncu vojne. Podbersič je poudaril, da je bil Terčelj dolga desetletja potisnjen na rob kolektivnega spomina.
Pot k celovitejšemu soočenju s preteklostjo
Zgodovinar je ob koncu izrazil prepričanje, da so spominske slovesnosti ob Terčelju pomemben korak k bolj poštenemu in celovitemu razumevanju slovenske zgodovine. Po njegovem mnenju je prav soočenje z dejstvi, brez mitov in ideoloških olepšav, edina pot k zreli družbi in odgovornemu odnosu do preteklosti.
Informativni prispevki
Obletnice druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon kot orodje predvolilnega boja
Zgodovinar dr. Renato Podbersič je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da letošnje spominske slovesnosti, povezane z dogodki druge svetovne vojne, vse bolj dobivajo izrazit politični in predvolilni značaj. Izpostavil je spominsko slovesnost ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorski bataljon ter osrednjo slovesnost ob 84. obletnici dražgoške bitke, na katerih bo imel slavnostni nagovor predsednik vlade Robert Golob.
Po njegovih besedah takšno poudarjanje dogodkov iz druge svetovne vojne ni naključno. Slovenija je že vstopila v predvolilno obdobje, v katerem se po njegovem mnenju znova odpira kulturni boj, saj vlada nima veliko oprijemljivih vsebinskih dosežkov, s katerimi bi lahko nagovarjala volivce.
Dražgoše kot politični mit
Podbersič je bil posebej kritičen do vsakoletnega obeleževanja dražgoške bitke, ki jo je označil za mit, ki se kljub desetletjem raziskav, dostopnim virom in objavljenimi dejstvi sistematično ohranja in utrjuje. Opozoril je, da danes razpolagamo z dokumenti partizanske strani, nemškega okupatorja in pričevanji domačinov, ki dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč od tiste, ki jo vsako leto predstavljajo slavnostni govori.
Po njegovem mnenju je govorjenje o »veličastni zmagi« zgodovinsko nevzdržno. Šlo je za vojaški poraz, ki je imel za posledico katastrofalno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. Nemški okupator je po bitki ustrelil 46 domačinov, vas porušil, ženske in otroke pa izgnal v taborišča. V samem boju je padlo 26 nemških vojakov, še eden je pozneje umrl v vojaški bolnišnici, in devet partizanov, kar po Podbersičevih besedah nikakor ne potrjuje teze o veliki partizanski zmagi.
Odgovornost vodstva in zamolčana dejstva
Zgodovinar je opozoril tudi na dejstvo, da so domačini partizane prosili, naj se umaknejo iz vasi na Jelovico, s čimer bi se izognili neposrednemu maščevanju okupatorja. Partizansko vodstvo se za to ni odločilo in je sprejelo frontalni boj z bistveno močnejšim sovražnikom, za katerega ni bilo ne številčno ne vojaško pripravljeno.
Podbersič je poudaril, da so bili takratni voditelji zaslepljeni z napačno presojo razmer v vojni, saj so po nemškem porazu pred Moskvo verjeli, da se vojna hitro končuje. Ta zmotna ocena je po njegovem mnenju neposredno prispevala k tragediji v Dražgošah. Ob tem je dodal, da se dogodki, kjer so partizani dejansko dosegli vojaške uspehe, kot je recimo napad iz zasede in zmaga Cankarjevega bataljona sredi decembra 1941 v Rovtah na Gorenjskem, danes ne izpostavljajo, saj ne ustrezajo političnemu simbolnemu naboju Dražgoš.
Instrumentalizacija zgodovine
Po Podbersičevih besedah je nadaljnje poveličevanje Dražgoš oblika sprenevedanja in politične instrumentalizacije zgodovine, ki se še posebej okrepi v predvolilnem času. Ob tem je opozoril, da takšna raba preteklosti pomeni tudi neiskren odnos do civilnih žrtev in vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnega nasilja.
Filip Terčelj – žrtev dveh totalitarizmov
V nadaljevanju pogovora se je zgodovinar dotaknil tudi 80. obletnice nasilne smrti duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelj. Poudaril je, da gre za eno najvidnejših primorskih osebnosti med obema vojnama, ki je delovala na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem področju ter zapustila bogato pesniško dediščino.
Terčelj je bil po njegovih besedah najprej žrtev fašističnega nasilja na Primorskem, po vojni pa še povojnega komunističnega režima. Januarja 1946 sta bila z duhovnikom Franc Krašna zahrbtno umorjena v Štulčevi grapi pri Davči, več kot pol leta po koncu vojne. Podbersič je poudaril, da je bil Terčelj dolga desetletja potisnjen na rob kolektivnega spomina.
Pot k celovitejšemu soočenju s preteklostjo
Zgodovinar je ob koncu izrazil prepričanje, da so spominske slovesnosti ob Terčelju pomemben korak k bolj poštenemu in celovitemu razumevanju slovenske zgodovine. Po njegovem mnenju je prav soočenje z dejstvi, brez mitov in ideoloških olepšav, edina pot k zreli družbi in odgovornemu odnosu do preteklosti.
VEČ ...|8. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Naš gost: msgr. Silvester Čuk
20. februarja 2010 smo msgr. Silvestra Čuka gostili v oddaji Naš gost. Z njim se je pogovarjala Zlata Krašovec.
Informativni prispevki
Naš gost: msgr. Silvester Čuk
20. februarja 2010 smo msgr. Silvestra Čuka gostili v oddaji Naš gost. Z njim se je pogovarjala Zlata Krašovec.
VEČ ...|8. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Martin Nahtigal: Ljudje morajo spregledati strašenje levega političnega pola
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Martin Nahtigal: Ljudje morajo spregledati strašenje levega političnega pola
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
VEČ ...|7. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Predstavitev novega letnika in januarske številke revije Ognjšče
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
Informativni prispevki
Predstavitev novega letnika in januarske številke revije Ognjšče
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
VEČ ...|6. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Z dr. Igorjem Kovačem o posredovanju ZDA v Venezueli
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Z dr. Igorjem Kovačem o posredovanju ZDA v Venezueli
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
VEČ ...|6. 1. 2026
Informativni prispevki
VEČ ... |
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
Informativni prispevki
Sestra Božena Kutnar o izkušnji jubileja 2025 v Sloveniji in Rimu
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
VEČ ...|30. 12. 2025
Informativni prispevki
VEČ ... |
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
VEČ ...|22. 12. 2025
Informativni prispevki
VEČ ... |
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
VEČ ...|16. 12. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Pogovor o
VEČ ... |
Dogajanje v Venezueli
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Naš gost
VEČ ... |
p. Ivan Herceg
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Sol in luč
VEČ ... |
Phil Bosmans; Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce.
Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige Phila Bosmansa o katerih je Ulrich Schütz zapisal, da so: “kot sončni žarki, ki lahko prinesejo luč v temo življenja.” Knjiga “Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce,” je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
VEČ ... |
Roj kresničk - potovanje v otroško dobo vesolja
Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.
Globine
VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 22. del
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Ob radijskem ognjišču
VEČ ... |
Elvis Presley, Rita Pavone, Adriano Celentano, Oto Pestner
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:44_Oto Pestner - 30 let
0:07:23_Adriano Celentano - Azzurro
0:11:20_Shirley Bassey - Diamonds Are Forever
0:14:26_Robertino - Parlami D’Amore Mariu
0:18:02_Oto Pestner - Lepse ni nikjer na svetu
0:21:17_Ivo Mojzer - Koledar ljubezni
0:23:17_Rita Pavone - Bene Bene Bene
0:26:53_Elvis Presley - Suspicious Minds
0:40:08_Oto Pestner In Nace Junkar - Slovenija, Najlepsa Si Dezela
0:45:03_Oto Pestner - Ca Su Pisma
0:48:45_David Bowie - Blue Jean
0:52:40_Meta Malus - Ti si moj pristan
0:59:05_ZDRAVKO COLIC - TI SI MI U KRVI
1:02:07_Oto Pestner – Najrajši sem pri očku
1:07:36_PAOLO VALLESI - LA FORZA DELLA VITA
1:15:23_Karel Gott - Ja bych rad k Betlehemu
1:16:34_ALL SAINTS - PURE SHORES
1:23:19_ANTONIO TKALEC - ZAOGRNI ME PLASTEM LJUBAVI
1:27:35_IVO MOJZER - DECEK Z ULICE
Via positiva
VEČ ... |
Gasparijeva dediščina
Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.