Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar
Informativni prispevki
Kolesarji se vračajo! Po treh letih so tudi oni ugotovili, da vlada Roberta Goloba svojih obljub ne izpolnjuje. Kaj je tisto, kar jih moti, in kako na ta protest gleda organizator več drugih protestov Pavel Rupar
Informativni prispevki
Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.
Informativni prispevki
Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri osebe. Na drugi strani pa je tožilka Mateja Gončina spet ostala brez varovanja, za komentar dogajanja tudi dolgotrajnega sojenja v primeru Kavaški klan smo prosili penologinjo dr. Damjano Žišt.
Informativni prispevki
Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.
Informativni prispevki
Po dveh izrednih nadzorih se nad delom policije, ki je petega oktobra 2021 varovala vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, obenem pa so se razvneli protesti, pri čemer so policisti uporabili vodni top in solzivec, nadaljuje. Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo štirim policistom, ki naj bi bili obsojeni na večmesečno pogojno zaporno kazen. Poklicali smo nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je si je protest takrat ogledal v živo.
Informativni prispevki
11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.
Informativni prispevki
11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.
Informativni prispevki
Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala.
Informativni prispevki
Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala.
Informativni prispevki
V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar.
Informativni prispevki
V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar.
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Za življenje
Z nami sta bila zakonca Perko, govorili smo o vlogi ženske v sodobni družbi in stranpoteh feminizma.
Kmetijska oddaja
V 5. epizodi kmetijskega podkasta RAST, so minuli teden govorili o izzivih spreminjanja kmetijske zakonodaje in pomenu sodelovanja kmetov pri popravkih predlaganih zakonov. V oddaji smo objavili nekaj najbolj odmevnih izjav. Mag. Marjan Dolenšek pa je ob koncu oddaje pojasnil kako je bilo lani z nesrečami v kmetijstvu in gozdarstvu.
Naš pogled
V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.
Globine
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Pogovor o
Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.
Slovencem po svetu in domovini
Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.
Kulturni utrinki
V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju?