Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.
Informativni prispevki
Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.
Informativni prispevki
V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
Informativni prispevki
V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec.
Informativni prispevki
Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.
Informativni prispevki
Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.
Informativni prispevki
3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.
Informativni prispevki
3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.
Informativni prispevki
Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.
Informativni prispevki
Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.
Informativni prispevki
V Katoliški Cerkvi se v devetih dneh žalovanja spominjamo papeža Frančiška in molimo zanj. Tako bo danes v baziliki sv. Petra četrta spominska maša, ki jo bo daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Številnim pa ostaja v srcu vstajenjski pogreb papeža v soboto, ki se ga je v imenu slovenskih katoličanov udeležil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Tam se je zbralo 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov. In seveda veliko vernikov in turistov, med njimi precej Slovencev – družin in skupin najstnikov, ki so tja prišli na svoje jubilejno srečanje.
Informativni prispevki
V Katoliški Cerkvi se v devetih dneh žalovanja spominjamo papeža Frančiška in molimo zanj. Tako bo danes v baziliki sv. Petra četrta spominska maša, ki jo bo daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Številnim pa ostaja v srcu vstajenjski pogreb papeža v soboto, ki se ga je v imenu slovenskih katoličanov udeležil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Tam se je zbralo 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov. In seveda veliko vernikov in turistov, med njimi precej Slovencev – družin in skupin najstnikov, ki so tja prišli na svoje jubilejno srečanje.
Informativni prispevki
»Po eni strani praznični dan, po drugi strani dan žalosti,« je ob smrti papeža Frančiška za Radio Ognjišče dejal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, Franci But. Kot je priznal ga je novica kljub preteklim zdravstvenim težavam papeža Frančiška presenetila: »Vsi smo se bali za njegovo zdravje, ko je bil v bolnišnici, a ko je kazalo, da se stanje izboljšuje, smo dobili novo upanje. A bilo je očitno – bil je izjemno šibak, a z neomajno voljo in notranjo močjo.«
Informativni prispevki
»Po eni strani praznični dan, po drugi strani dan žalosti,« je ob smrti papeža Frančiška za Radio Ognjišče dejal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, Franci But. Kot je priznal ga je novica kljub preteklim zdravstvenim težavam papeža Frančiška presenetila: »Vsi smo se bali za njegovo zdravje, ko je bil v bolnišnici, a ko je kazalo, da se stanje izboljšuje, smo dobili novo upanje. A bilo je očitno – bil je izjemno šibak, a z neomajno voljo in notranjo močjo.«
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Pojdite in učite
Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Habemus papam, je v četrtek pozno popoldne odmevalo tudi v Cerkvi na Slovenskem. Da imamo novega papeža, so slovesno oznanili zvonovi po slovenskih župnijah. Z zgodovinskim trenutkom smo začeli tudi tokratno oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji, ko smo prisluhnili odzivu predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa Andreja Sajeta. V nadaljevanju oddaje smo napovedali praznovanje ob 50-letnici župnije Suha v Škofji Loki in prisluhnili reportaži s peš romanja na Ptujsko Goro.
Kmetijska oddaja
Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče