Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.
2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

infopolitikakpk

Informativni prispevki

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

VEČ ...|18. 2. 2026
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Radio Ognjišče

infopolitikakpk

Informativni prispevki

VEČ ... |
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

info

Informativni prispevki

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

VEČ ...|18. 2. 2026
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

VEČ ...|11. 2. 2026
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Radio Ognjišče

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

VEČ ...|21. 1. 2026
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Radio Ognjišče

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

VEČ ...|21. 1. 2026
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Radio Ognjišče

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

VEČ ...|19. 1. 2026
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Radio Ognjišče

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Naš pogled

VEČ ... |
Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Jure Sešek

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 21. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke | Sveto pismo v zgodbah

VEČ ... |
Voda postane vino

Svetopisemska zgodba govori o Jezusovem prvem čudežu, ko je na poročnem slavju kamnite vrče z vodo spremenil v vino. To je bilo najboljše vino, kar so ga svatje kadarkoli pili, Jezus pa je mladoporočenca in njunima družinama s svojo pomočjo rešil velike sramote.

Voda postane vino

Svetopisemska zgodba govori o Jezusovem prvem čudežu, ko je na poročnem slavju kamnite vrče z vodo spremenil v vino. To je bilo najboljše vino, kar so ga svatje kadarkoli pili, Jezus pa je mladoporočenca in njunima družinama s svojo pomočjo rešil velike sramote.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljicesveto pismo v zgodbahsveto pismo

Duhovna misel

VEČ ... |
Pustiti vse

Mar ni naše življenje vseskozi razpeto med srce in glavo? In za nameček se vmes vriva še telo. Ko je Jezus poklical Mateja z jasnim glasom: “Hodi za menoj!”, je ta: “pustil vse, vstal in ...

Pustiti vse

Mar ni naše življenje vseskozi razpeto med srce in glavo? In za nameček se vmes vriva še telo. Ko je Jezus poklical Mateja z jasnim glasom: “Hodi za menoj!”, je ta: “pustil vse, vstal in ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan brat Miran Špelič.

Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan brat Miran Špelič.

Radio Ognjišče