Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

Marta Jerebič

komentarpapežpogovor

22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

Marta Jerebič

VEČ ...|22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.

Marta Jerebič

komentarpapežpogovor

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politika ZDA teorija spola

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politika ZDA teorija spola

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija Zupanič Nataša Ličen

družba izobraževanje info svetovanje

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija Zupanič Nataša Ličen

družba izobraževanje info svetovanje

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

info koronavirus zdravstvo pogovor

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

info koronavirus zdravstvo pogovor

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Alen Salihović

ekumenizem srbija patriarh

Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|18. 2. 2021
Dr. Bogdan Dolenc o novem patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfirije Periču: Ves predan Kristusu in Cerkvi

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Alen Salihović

ekumenizem srbija patriarh

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovor Radio Vatikan 90 let papež

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovor Radio Vatikan 90 let papež

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politika Dimitrij Rupel Rusija

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

VEČ ...|11. 2. 2021
Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

 

Petra Stopar

politika Dimitrij Rupel Rusija

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politika koronavirus info kultura

Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

VEČ ...|10. 2. 2021
Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

Alen Salihović

politika koronavirus info kultura

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

info spolno nasilje pogovor politika odnosi

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

info spolno nasilje pogovor politika odnosi

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družba pogovor politika podeželje pametne vasi

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družba pogovor politika podeželje pametne vasi

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosi pogovor politika Zavod Iskreni razpis info

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosi pogovor politika Zavod Iskreni razpis info

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Alen Salihović

koronavirus pogovor info lilijana šprah družina

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Alen Salihović

koronavirus pogovor info lilijana šprah družina

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirus posledice info pogovor zdravstvo mateja logar

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirus posledice info pogovor zdravstvo mateja logar

VEČ ...|15. 1. 2021
Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Matjaž Merljak

info

Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

VEČ ...|15. 1. 2021
Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje družba zdravstvo

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje družba zdravstvo

VEČ ...|14. 1. 2021
25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Matjaž Merljak

info

25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

VEČ ...|14. 1. 2021
25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papež pogovor koronavirus zdravstvo

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papež pogovor koronavirus zdravstvo

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronavirus pogovor izobraževanje družba

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronavirus pogovor izobraževanje družba

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

info pogovor eu politika ljudmila novak evropski parlament koronavirus

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

info pogovor eu politika ljudmila novak evropski parlament koronavirus

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družba pogovor politika Evropski parlament

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družba pogovor politika Evropski parlament

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Alen Salihović

koronavirus eu evropski parlament romana tomc info pogovor politika

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Alen Salihović

koronavirus eu evropski parlament romana tomc info pogovor politika

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanje politika koronavirus info kultura družba

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanje politika koronavirus info kultura družba

VEČ ...|21. 12. 2020
Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Petra Stopar

info pogovor eu politika franc bogovič evropski parlament

Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

VEČ ...|21. 12. 2020
Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Petra Stopar

info pogovor eu politika franc bogovič evropski parlament

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

info politika pogovor koronavirus zdravstvo

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

info politika pogovor koronavirus zdravstvo

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo pogovor info

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo pogovor info

VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papež vatikan smreka Jakob Štunf

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papež vatikan smreka Jakob Štunf

VEČ ...|11. 12. 2020
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 

Nataša Ličen

smreka dr. Sabina Šegula Vatikan papež pogovor

Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 
VEČ ...|11. 12. 2020
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 

Nataša Ličen

smreka dr. Sabina Šegula Vatikan papež pogovor

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl anže logar

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl anže logar

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papež duhovnost vatikan smreka

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papež duhovnost vatikan smreka

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojaki venezuela

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojaki venezuela

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politika slovenija vlada info pogovor

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politika slovenija vlada info pogovor

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo info pogovor mateja logar

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo info pogovor mateja logar

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirus info zdravstvo bojana beović virus december prazniki

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirus info zdravstvo bojana beović virus december prazniki

VEČ ...|25. 11. 2020
Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Tanja Dominko

družba koronavirus odnosi otroci svetovanje

Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

VEČ ...|25. 11. 2020
Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Tanja Dominko

družba koronavirus odnosi otroci svetovanje

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Tanja Dominko

družba info koronavirus odnosi pogovor politika

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Tanja Dominko

družba info koronavirus odnosi pogovor politika

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Alen Salihović

družba info koronavirus mladi zdravstvo

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Alen Salihović

družba info koronavirus mladi zdravstvo

VEČ ...|14. 11. 2020
Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Alen Salihović

alojzij šuštar anton jamnik duhovnost info

Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

VEČ ...|14. 11. 2020
Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Alen Salihović

alojzij šuštar anton jamnik duhovnost info

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Alen Salihović

pogovor družba koronavirus zdravstvo

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Alen Salihović

pogovor družba koronavirus zdravstvo

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Alen Salihović

družba info koronavirus zdravstvo pogovor koronavirus pogovor info zdravstvo cepivo tomaž bratkovič

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Alen Salihović

družba info koronavirus zdravstvo pogovor koronavirus pogovor info zdravstvo cepivo tomaž bratkovič

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor zdravstvo

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor zdravstvo

VEČ ...|3. 11. 2020
Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Alen Salihović

pogovor info politika terorizem dunaj verica trstenjak

Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

VEČ ...|3. 11. 2020
Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Alen Salihović

pogovor info politika terorizem dunaj verica trstenjak

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Alen Salihović

zdravstvo koronavirus

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Alen Salihović

zdravstvo koronavirus

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Matjaž Merljak

info

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|19. 10. 2020
Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Alen Salihović

koronavirus

Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

VEČ ...|19. 10. 2020
Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Alen Salihović

koronavirus

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 3. 2021
Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Dr. Ivan Štuhec o nezaupnici, pritiskih na medije in o 30 letnici samostojnosti

V oddaji smo se med drugim dotaknili dogajanja okrog propada konstruktivne nezaupnice, levosučnih medijev, povabila predsednika vlade predstavnikom EU, neuravnoteženosti medijske krajine in sv. maš preko spleta.

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|2. 3. 2021
Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar: Kaj je v jedru tistega zaradi česar smo nezadovoljni

Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika. 

Tadej Sadar

komentardružba

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|5. 3. 2021
Amatersko opazovanje in Mars

V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.

Amatersko opazovanje in Mars

V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.

Blaž Lesnik in Boris Kham

astronomijanočno nebovizualno opazovanjenaravaMarsRdeči planetNASArover

Zgodbe za otroke

VEČ ...|6. 3. 2021
Olje mladosti

Trije bratje, oče, ki si želi postati mlad, čudežno olje in prelepa kraljična. Ljudska pravljica ima v sebi tudi nekaj hudobije, dobrote polno srce in poučen konec. Vse ima! Vse, kar mora lepa pravljica imeti.

Olje mladosti

Trije bratje, oče, ki si želi postati mlad, čudežno olje in prelepa kraljična. Ljudska pravljica ima v sebi tudi nekaj hudobije, dobrote polno srce in poučen konec. Vse ima! Vse, kar mora lepa pravljica imeti.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Spominjamo se

VEČ ...|8. 3. 2021
Spominjamo se dne 8. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|8. 3. 2021
Dejavnosti Kartias

Dejavnosti Kartias

Mateja Subotičanec

pogovor

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Duhovna misel

VEČ ...|8. 3. 2021
Kesanje - krst solza

V Nazaretu Jezusa niso sprejeli. Nasprotno: hoteli so ga pahniti v prepad. Tudi v nas deluje skrivnostna …

Kesanje - krst solza

V Nazaretu Jezusa niso sprejeli. Nasprotno: hoteli so ga pahniti v prepad. Tudi v nas deluje skrivnostna …

Tomaž Kete

duhovnost