Matej Gnidovec o koledovanju
Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

Rok Mihevc

božičdružbaduhovnostkoledovanje

8. 1. 2019
Matej Gnidovec o koledovanju
Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

Rok Mihevc

VEČ ...|8. 1. 2019
Matej Gnidovec o koledovanju
Škofijski animator za misijone in kaplan v Šmarjeških toplicah Matej Gnidovec je za naš radio povedal, da so novomeško škofijo tokrat izbrali tudi tudi zato, ker zaključujejo Baragovo leto.

Rok Mihevc

božičdružbaduhovnostkoledovanje

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

info pogovor politika koronavirus ustavno sodišče

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

info pogovor politika koronavirus ustavno sodišče

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Helena Križnik

info politika koronavirus pogovor

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Helena Križnik

info politika koronavirus pogovor

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

info koronakriza človekove pravice verica trstenjak koronavirus zdravstvo

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

info koronakriza človekove pravice verica trstenjak koronavirus zdravstvo

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Marcel Krek

info politika pogovor

Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

VEČ ...|7. 10. 2021
Gaiser: Za Zahodni Balkan v kratkem ni evropske perspektive

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Marcel Krek

info politika pogovor

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Radio Ognjišče

info družba mladi odnosi otroci

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Radio Ognjišče

info družba mladi odnosi otroci

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Radio Ognjišče

info politika

Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

VEČ ...|28. 9. 2021
Marko Balažic o sporazumu opozicijskih strank

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica

Radio Ognjišče

info politika

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Radio Ognjišče

info politika

Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

VEČ ...|27. 9. 2021
Komentar dr. Aleša Mavra o rezultatih nemških volitev

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Radio Ognjišče

info politika

VEČ ...|26. 9. 2021
Škof Marketz in dekan Krištof o Andreju Sajetu

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

Škof Marketz in dekan Krištof o Andreju Sajetu

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

Matjaž Merljak

info

Škof Marketz in dekan Krištof o Andreju Sajetu

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

VEČ ...|26. 9. 2021
Škof Marketz in dekan Krištof o Andreju Sajetu

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|26. 9. 2021
Hijacinta Dovjak o škofu Sajetu

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

Hijacinta Dovjak o škofu Sajetu

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

Matjaž Merljak

info

Hijacinta Dovjak o škofu Sajetu

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

VEČ ...|26. 9. 2021
Hijacinta Dovjak o škofu Sajetu

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

info zlorabe nadškof Stanislav Zore s. Magda Burger

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

info zlorabe nadškof Stanislav Zore s. Magda Burger

VEČ ...|21. 9. 2021
Življenje z osebo z demenco

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

Življenje z osebo z demenco

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

Matjaž Merljak

info

Življenje z osebo z demenco

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

VEČ ...|21. 9. 2021
Življenje z osebo z demenco

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Alen Salihović

info covid pogovor koronavirus bolezen

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Alen Salihović

info covid pogovor koronavirus bolezen

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

Petra Stopar

info info pogovor politika

20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|10. 9. 2021
20. obletnica terorističnih napadov v ZDA

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

Petra Stopar

info info pogovor politika

VEČ ...|6. 9. 2021
Rast 49 - nastop Višarje

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Rast 49 - nastop Višarje

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Matjaž Merljak

info rojaki

Rast 49 - nastop Višarje

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rast 49 - nastop Višarje

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Matjaž Merljak

info rojaki

VEČ ...|1. 9. 2021
Štipendije za zamejce in izseljence

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Štipendije za zamejce in izseljence

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Matjaž Merljak

info

Štipendije za zamejce in izseljence

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

VEČ ...|1. 9. 2021
Štipendije za zamejce in izseljence

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

info družba komentar politika

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

info družba komentar politika

VEČ ...|26. 8. 2021
Kovač o Rebuli in Pahorju

Pogled dr. Edvarda Kovača na pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter njuno dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje.

Kovač o Rebuli in Pahorju

Pogled dr. Edvarda Kovača na pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter njuno dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje.

Radio Ognjišče

info

Kovač o Rebuli in Pahorju

Pogled dr. Edvarda Kovača na pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter njuno dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje.

VEČ ...|26. 8. 2021
Kovač o Rebuli in Pahorju

Pogled dr. Edvarda Kovača na pisatelja Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter njuno dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje.

Radio Ognjišče

info

VEČ ...|25. 8. 2021
Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Petra Stopar

info info koronavirus pogovor

Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

VEČ ...|25. 8. 2021
Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Petra Stopar

info info koronavirus pogovor

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

info politika vlada janez janša komentar boštjan marko turk

Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

VEČ ...|19. 8. 2021
Publicist Turk si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi vlada padla

Vodstvo stranke DeSUS na čelu s predsednikom Ljubom Jasničem je jasno, da pri demografskem skladu ostajajo pri odklonilnem mnenju, proti so tudi pri noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanci stranki ne sledijo povsem, saj iz opozicije večkrat podprejo predloge aktualne vlade Janeza Janše in se zato znajdejo na udaru ter v napetih odnosih z vodstvom stranke. »Vmes so se zamenjali, če me spomin ne vara, skoraj štirje predsedniki. Ta stranka je razpadla in tukaj poslanci držijo nek normalen kurz, ko podpirajo to vlado. Pritiski na te poslance so vedno bili, vedno so bili ti pritiski tudi nelegitimni,« je dejal publicist Boštjan Marko Turk, ki sicer pričakuje nekoliko vročo politično jesen, ki pa ne bo bistveno drugačna od mesecev, ki so za njo: »Ta vlada je naredila ogromno v kontekstu tega, da še nismo imeli tako visokega izvoza in uvoza kot pravkar gospodarstvo deluje kar je bistveno. Vlada se je gospodarstvu in državljanom posvetila.«

Kljub vsem naštetem pa ves čas spremljamo poskuse, tudi s pritiski na poslance DeSUS, kako to vlado onemogočiti. Gre za orkestrirane napade nanjo in »kakorkoli iracionalno in škodljivo za državo to zveni začenši z ustavnim sodiščem. To je pa stvarnost nelustrirane Slovenije. Slovenije, v kateri sta dve kategoriji državljanov, so prvorazredni, so drugorazredni«.

Sogovornik si ne predstavlja, kaj bi se zgodilo, če bi ta vlada padla: »Si ne predstavljam, kaj bi pomenilo zrušenje te vlade v tako nevarnih, kaotičnih in nepredvidljivih razmerah, ki se dogajajo v naši neposredni soseščini, se pravi z Afganistanom, tri meje od Evropske unije in schengna.«

Radio Ognjišče

info politika vlada janez janša komentar boštjan marko turk

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Alen Salihović

info afganistan pogovor politika vojna matej tonin obramba

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Alen Salihović

info afganistan pogovor politika vojna matej tonin obramba

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Andrej Šinko

info družba politika pogovor

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Andrej Šinko

info družba politika pogovor

VEČ ...|12. 8. 2021
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

Marta Jerebič

info nuncij nadškof Ivan Jurkovič Kanada Ženeva papež pogovor

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

VEČ ...|12. 8. 2021
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

Marta Jerebič

info nuncij nadškof Ivan Jurkovič Kanada Ženeva papež pogovor

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

info družba info politika pogovor narava

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

info družba info politika pogovor narava

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

info družba info izobraževanje komentar mladi odnosi otroci politika vzgoja

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

info družba info izobraževanje komentar mladi odnosi otroci politika vzgoja

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

info pogovor duhovnost odnosi družba družina

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

info pogovor duhovnost odnosi družba družina

VEČ ...|25. 6. 2021
Peterle kritično o tistih, ki zavračajo praznovanje dneva samostojnosti

Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.

Peterle kritično o tistih, ki zavračajo praznovanje dneva samostojnosti

Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

info 30 let slovenije peterle slovenija pogovor

Peterle kritično o tistih, ki zavračajo praznovanje dneva samostojnosti

Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.

VEČ ...|25. 6. 2021
Peterle kritično o tistih, ki zavračajo praznovanje dneva samostojnosti

Po državi se vrstijo številne slovesnosti ob 30-letnici naše domovine. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je skupaj s predsednikom NSi in ministrom za obrambno Matejem Toninom na Brdu pri Kranju pripravil sprejem za krščanske demokrate, ki so sodelovali pri nastajanju samostojne poti. Zahvalil se jim je za njihovo delo, ki je po njegovih besedah bilo ključno za uspeh Demosove vlade. Ob prazniku, dnevu državnosti je posebej spregovoril za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

info 30 let slovenije peterle slovenija pogovor

VEČ ...|25. 6. 2021
Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Radio Ognjišče

info politika duhovnost slovenija jurij bizjak

Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

VEČ ...|25. 6. 2021
Škof Bizjak ob dnevu državnosti opozoril na oddaljevanje od krščanstva

Maše za domovino darujejo duhovniki tudi drugod po državi. Sinoči jo je v koprski stolnici daroval tudi škof Jurij Bizjak. V luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije je vse povabil, da naj postanemo luč evropskim narodom, ki se z oddaljevanjem od krščanstva v marsičem in od njegovih vrednot nagibajo k poganskim božanstvom in vrednotam. Vsi smo priča temu dogajanju, je povedal.

Radio Ognjišče

info politika duhovnost slovenija jurij bizjak

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Radio Ognjišče

info izobraževanje

Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

VEČ ...|25. 6. 2021
Kaj želijo naši poslušalci Sloveniji ob 30-letnici?

Kot omenjeno, se je praznovanja dneva državnosti v Arboretumu udeležilo več kot tisoč ljudi. Nekaj naših poslušalcev smo povprašali, kaj želijo Sloveniji v prihodnje.

Radio Ognjišče

info izobraževanje

VEČ ...|23. 6. 2021
Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info 30 let slovenske samostojnosti

Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

VEČ ...|23. 6. 2021
Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info 30 let slovenske samostojnosti

VEČ ...|5. 6. 2021
Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Alen Salihović

info papež vatikan nuncij ivan jurkovič

Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

VEČ ...|5. 6. 2021
Ivan Jurkovič je novi nuncij v Kanadi; Vsa imenovanja sem sprejel z najkrajšim časom razmišljanja

Papež Frančišek je danes imenoval nadškofa Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Kanadi. Od leta 2016 je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Pred tem je bil nadškof Jurkovič apostolski nuncij v Belorusiji, Ukrajini, Rusiji ter v Uzbekistanu. Na kanadski nunciaturi opravlja svoje poslanstvo tudi duhovnik celjske škofije mons. Matjaž Roter.

Alen Salihović

info papež vatikan nuncij ivan jurkovič

VEČ ...|5. 6. 2021
Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Alen Salihović

info matjaž roter ivan jurkovič kanada vatikan papež

Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

VEČ ...|5. 6. 2021
Tajnik na nunciaturi v Kanadi Matjaž Roter o tem, kaj čaka novega nuncija

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Poleg nadškofa Ivana Jurkoviča, ki je bil imenovan za novega nuncija v Kandai, še Mitja Leskovar, ki je nuncij v Iraku in Matjaž Roter, ki je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Za Radio Ognjišče je dejal, da se veseli prihoda rojaka na nunciaturo. 

Alen Salihović

info matjaž roter ivan jurkovič kanada vatikan papež

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

info kočevski rog umori revolucija jože možina

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

info kočevski rog umori revolucija jože možina

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

info demokracija protesti Stres družba

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

info demokracija protesti Stres družba

VEČ ...|27. 5. 2021
Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Alen Salihović

info koronavirus cepljenje

Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

VEČ ...|27. 5. 2021
Mladi zdravnik Zupančič: Informacije o cepljenju je treba iskati pri ljudeh, ki imajo strokovno znanje

Na Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo na pomen strokovnega in celovitega informiranja o cepljenju proti covidu-19. Predsednica zbornice Bojana Beović je dejala, da je moč in škoda dezinformacij in zlonamernih informacij še posebej velika, če ljudem niso na voljo prave, argumentirane informacije. Predstavnik Mladih zdravnikov David Zupančič pa je dejal, da je problem dezinformacij v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 še posebej prisoten na družbenih omrežjih.

Alen Salihović

info koronavirus cepljenje

VEČ ...|25. 5. 2021
Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

VEČ ...|25. 5. 2021
Odvetnik Velimir Cugmas o postopkih proti Mirku Krašovcu

Ključni poudarki vsebin: kratek opis sodnih procesov; v sodne procese je bil Mirko Krašovec vključen brez utemeljenih razlogov ‒ na osnovi napačno usmerjenega javnega mnenja in konstruktov tožilcev - tožilca sta Mirka Krašovca vzela za posebno tarčo, brez vseh dokazov, le na podlagi dogovorjenih konstruktov.
 

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Alen Salihović

info politika pogovor sodstvo

Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec za Radio Ognjišče o postopkih proti njemu

Pogovarjali smo se z nekdanjim ekonomom mariborske nadškofije Mirkom Krašovcem. Podrobno je spregovoril o vlogi nadškofije Maribor pri reševanju in nato tudi pri stečaju Zvonov holdingov.

Alen Salihović

info politika pogovor sodstvo

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

VEČ ...|25. 5. 2021
Mirko Krašovec o finančni aferi Nadškofije Maribor in stečaju Zvonov Holdingov

Po desetih letih od začetka finančne afere na račun Nadškofije Maribor in ob koncu vseh sodnih postopkov, na katerih je bil oproščen, je pred medije stopil nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec. Medijem je podrobno spregovoril o tem, da je bil v sodne mline vključen čisto po krivici ter da sosledje dogodkov in dokumentacija kažeta, da so afero skovale interesne skupine nelojalnih poslovnih partnerjev iz Slovenije, Italije in Vatikana.

Radio Ognjišče

info politika sodstvo finance cerkev vatikan

VEČ ...|25. 5. 2021
Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Radio Ognjišče

info gospodarstvo sodtsvo politika

Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

VEČ ...|25. 5. 2021
Ekonomist Bogomir Kovač o knjigi, ki nastaja skupaj z Mirkom Kraševcem

V nastajanju je tudi knjiga o finančni zgodbi Nadškofije Maribor, stečaju Zvonov holdingov in nasploh ekonomski politiki v času finančne in gospodarske krize. Poleg Mirka Krašovca kot glavnega avtorja sodelujejo trije soavtorji – akademik prof. dr. Jože Mencinger, dr. Štefan Špilak in profesor dr. Bogomir Kovač.

Radio Ognjišče

info gospodarstvo sodtsvo politika

VEČ ...|24. 5. 2021
V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

Radio Ognjišče

info družba info šport

V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

VEČ ...|24. 5. 2021
V Prekmurju slavili lovoriko Mure

Nogometaši Mure so pretekli konec tedna osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa ob lanski pokalni v vitrino postavili še eno lovoriko. Z uspehom so razveselili več tisoč nogometnih navdušencev v Prekmurju, ki dihajo in živijo s klubom. O omenjenem uspehu ter nogometu v Pomurju je za Radio Ognjišče spregovoril podpredsednik NZS in predsednik murskosoboške medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan. 

Radio Ognjišče

info družba info šport

VEČ ...|24. 5. 2021
Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Silvestra Sadar

info politika pogovor

Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

VEČ ...|24. 5. 2021
Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.

Marko Balažic, politični komentator: »V ozadju potez opozicije, tudi v primeru referenduma o zakonu o vodah, gre za merjenje politične moči, kjer argumenti nič ne štejejo«. 

Silvestra Sadar

info politika pogovor

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

info Peterle pogovor demokracija mediji

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

info Peterle pogovor demokracija mediji

VEČ ...|19. 5. 2021
200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Tone Gorjup

info

200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

VEČ ...|19. 5. 2021
200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Tone Gorjup

info

VEČ ...|18. 5. 2021
P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

Radio Ognjišče

info duhovnost janez pavel brezje

P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

VEČ ...|18. 5. 2021
P. Ciril Božič: Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi papež prišel na Brezje

Kljub mnogim prizadevanjem ni bilo posluha, da bi sveti papež Janez Pavel II. prišel na Brezje, se obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji pred 25-timi leti spominja takratni rektor bazilike Marije Pomagaj p. Ciril Božič. Vesel je, da je vseeno prišlo do obiska v to osrednjeslovensko Marijino svetišče. V prispevku smo zbrali tudi nekatere utrinke spominske slovesnosti ob 25-letnici obiska na Brezjah.

Radio Ognjišče

info duhovnost janez pavel brezje

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

info politika migracije karitas bih

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

info politika migracije karitas bih

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

info politika pogovor zdravstvo

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

info politika pogovor zdravstvo

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio Ognjišče Alen Salihović

info mediji info pogovor svoboda suzana žilič fišer

Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

VEČ ...|3. 5. 2021
Dr. Suzana Žilič Fišer: Uresničevanje javnega interesa je povezavo z medijsko svobodo.

O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Radio Ognjišče Alen Salihović

info mediji info pogovor svoboda suzana žilič fišer

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

mediji pogovor info znp svoboda politika

Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

VEČ ...|3. 5. 2021
Predsednik ZNP Tomšič o kratenju medijske svobode

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

 

Radio Ognjišče

mediji pogovor info znp svoboda politika

VEČ ...|30. 4. 2021
Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Radio Ognjišče

info koronavirus gostinstvo turizem sbc pogovor martin jezeršek solidarnost

Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

VEČ ...|30. 4. 2021
Martin Jezeršek: Gostinstvo je panoga, ki se ne bo pobrala tako hitro, kot bi si želeli!

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Radio Ognjišče

info koronavirus gostinstvo turizem sbc pogovor martin jezeršek solidarnost

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

info izobraževanje info politika pogovor

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

info izobraževanje info politika pogovor

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

info odnosi izobraževanje politika pogovor družba

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

info odnosi izobraževanje politika pogovor družba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2021
Odvisnost od interneta

Kdaj govorimo o odvisnosti od interneta, kako jo prepoznamo, kaj lahko naredimo za preventivo in kako lahko v družinah oblikujemo in uvedemo e-pravila in e-bonton? O tem smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici z  iz Rok Gumzej iz Logouta, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta. 

Odvisnost od interneta

Kdaj govorimo o odvisnosti od interneta, kako jo prepoznamo, kaj lahko naredimo za preventivo in kako lahko v družinah oblikujemo in uvedemo e-pravila in e-bonton? O tem smo se pogovarjali v tokratni Svetovalnici z  iz Rok Gumzej iz Logouta, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta. 

Matjaž Merljak

svetovanjeotrocimladiinfointernetodvisnost

Naš gost

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

Jure Sešek

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|15. 10. 2021
Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Po poteh ljudskih pripovedi

Z imenitnima sogovornicama smo se sprehajali ob bregovih naše najdaljše reke Save, hkrati pa smo potovali tudi skozi stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Ljudske pripovedi so oživele z Dušico Kunaver, dobre ideje za družinska potepanja pa je iz popotne malhe jemala Irena Mušič Habjan.

Blaž Lesnik

naravadružinaizletipravljiceljudska pripovedkavodnikZgodbe za otroke

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 10. 2021
Žena-raca

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Žena-raca

Avstrijska pravljica pripoveduje o pogumnem mladeniču, ki se je zaljubil v nenavadno dekle. Kadar je namreč obleklo ptičjo srajco, je poletelo v stekleni grad, kjer je živelo z mamo, čarovnico. Kar nekaj vsebine, ki govori, da vas čaka zanimiva pravljica, kajne? Res je.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 10. 2021
Pismo Petra Opeke in vsebina Misijonske nedelje

Peter Opeka pravi, da je v Akamasoi na Madagaskarju verjetno osnovna šola z največ učenci na svetu.

Pismo Petra Opeke in vsebina Misijonske nedelje

Peter Opeka pravi, da je v Akamasoi na Madagaskarju verjetno osnovna šola z največ učenci na svetu.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarakamasoapeter opeka

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 10. 2021
Misijonska nedelja, 50 let Stopinj, akademska maša

Bliža se letošnja misijonska nedelja, ki bo 24. oktobra, z osrednjim praznovanjem v župniji Sv. Vid v Vidmu pri Ptuju. Več o programu je povedal kaplan v župniji Hajdina Primož Lorbek. Celjski škof Maksimilijan Matjaž je daroval sveto mašo za kmete na srečanju na Ponikvi, nadškof Stanislav Zore ob začetku študijskega leta, škof Peter Štumpf pa mašo za pokojnega škofa Jožefa Smeja. Škofija Murska Sobota je pripravila simpozij ob 50-letnici zbornika Stopinje.

Misijonska nedelja, 50 let Stopinj, akademska maša

Bliža se letošnja misijonska nedelja, ki bo 24. oktobra, z osrednjim praznovanjem v župniji Sv. Vid v Vidmu pri Ptuju. Več o programu je povedal kaplan v župniji Hajdina Primož Lorbek. Celjski škof Maksimilijan Matjaž je daroval sveto mašo za kmete na srečanju na Ponikvi, nadškof Stanislav Zore ob začetku študijskega leta, škof Peter Štumpf pa mašo za pokojnega škofa Jožefa Smeja. Škofija Murska Sobota je pripravila simpozij ob 50-letnici zbornika Stopinje.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|17. 10. 2021
Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 10. 2021
O škofovski sinodi v Vatikanu

S plenarnim zasedanjem se je prejšnji konec tedna v Vatikanu začela škofovska sinoda, v oddaji pa ste slišali tudi o sinodalni poti v Cerkvi na Slovenskem.

O škofovski sinodi v Vatikanu

S plenarnim zasedanjem se je prejšnji konec tedna v Vatikanu začela škofovska sinoda, v oddaji pa ste slišali tudi o sinodalni poti v Cerkvi na Slovenskem.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostpapežSlovenija