Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.
Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.
Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.
Stolp Kristal je edini stolp s kavarno na vrhu in edini v državi, ki omogoča interaktivne vsebine. Razgledni stolp Kristal ima pritličje z informativno točko in prodajalno s spominki, na šestindevetdesetih metrih je kavarna s štiridesetimi sedišči, razgledom vse naokoli in adrenalinsko hojo po prosojnih tleh, na stotih metrih je panorama za mirnejše razgledovanje okolice in možnost virtualnega doživetja »Let s Pegazom«. Na sto štirih metrih višine je zadnja postaja z odprto teraso na prostem.
Prostori na vrhu stolpa lahko naenkrat sprejmejo do sto petdeset obiskovalcev. Do vrha vodi skoraj šeststo stopnic in dvigalo. V petih prodajnih hiškah na trgu pred stolpom se bodo predstavljali lokalni ponudniki. Ob trgu je parkirišče ter javna izposojevalnica koles.
Izvedbeni del projekta Stolp Kristal Rogaška Slatina se je začel z gradnjo spomladi leta 2022, trajal je dve leti. Realizirana vrednost projekta je pet milijonov evrov, od tega je dva milijona evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, razlika pa je zagotovljena iz lastnih virov Občine Rogaška Slatina, tudi s pomočjo donatorjev.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Ni meje za dobre ideje
Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva.
Ni meje za dobre ideje
Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Svetovalnica
Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.
Sol in luč
»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.
Pogovor o
Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.
Naš gost
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Doživetja narave
Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
Predstavili smo knjigo Vsak naslednji otrok je lepši, Folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke. 53 zapisovalcev je ohranilo 1464 pripovedi, ki jih je zaupalo 148 pripovedovalcev. Knjigo, ki jo bodo predstavili v novem Kulturnem domu v Poljanah, v četrtek 15. januarja ob 18. uri, nam bo predstavila urednica akademikinja, ddr. prof. Marija Stanonik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo ½ kg moke, zvrhano kavno žličko pecilnega praška, sol, 1 kocko kvasa, 25 dag masla (ali pol masla, pol margarine). Sestavine z rokami zdrobimo v fino kašo. Dodamo 3 rumenjake, 1 dl kisle smetane (ali pol kisle, pol sladke ali pa jogurt). Naredimo testo in ga damo počivat. Razvaljamo za 3-4 milimetre debelo, namažemo z jajcem (ali samo z beljakom) ter potresemo s semeni ali narezanimi oreščki. S koleščkom narežemo na 2 cm široke in 4-5 cm dolge koščke. Z lopatko prenesemo na peki papir, pazimo na medsebojno razdaljo in pečemo 15-20 minut. Ko so pečene, jih ohladimo in spravimo v dobro pokriti škatli, da se ne zmehčajo. Lahko pa naredimo tudi testo s kvasom. Potrebujemo ½ kg moke (bele ali polbele), 2 dag kvasa, žličko soli, 1-2 rumenjaka. Naredimo mehko testo, nato dolivamo mleko ali polovično mleko, dodamo še 1-3 dag olivnega olja in 5 dag masla (to je najbolj idealna maščobe). Pustimo vzhajati, razvaljamo in oblikujemo štručke, male rogljičke, palčke ... ki jih pred peko namažemo z beljakom (jajcem) in posujemo s semeni ali pa nanje naribamo sir.