Is podcast
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.
Luč v temi
Tokratna oddaja Luč v temi je spominsko obarvana. Gostili smo sedem
pedagoških delavcev, upokojenih sodelavcev Zavoda za slepo in slabovidno
mladino, ki so dali neizbrisen pečat izobraževanju slepih v Sloveniji.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V misijonski rubriki Pojdite in učite nekaj vsebinskih poudarkov s pričevanja misijonarja Pedra Opeke. Prisluhnite vzpodbudam, ki so na moč primerne tudi za pravo pripravo na praznik Gospodovega rojstva.