Is podcast
LPS in drobno ozadje njihove glasbene ideje

Na evropskem glasbenem festivalu Evrovizija, v letu 2022 v Torinu, so bili najmlajši na odru predstavniki Slovenije, skupina LPS (Last pizza slice), s pesmijo Disko. Govorili smo z ravnateljem gimnazije Celje - Center, Gregorjem Delejo, kjer končujejo šolanje fantje skupine. Vprašali smo ga, kako je prišlo do ambiciozne želje po nastopu mladih glasbenikov na največjih odrih ter po ozadjih njihove kreativnosti.   

Nataša Ličen

mladi glasba

12. 5. 2022
LPS in drobno ozadje njihove glasbene ideje

Na evropskem glasbenem festivalu Evrovizija, v letu 2022 v Torinu, so bili najmlajši na odru predstavniki Slovenije, skupina LPS (Last pizza slice), s pesmijo Disko. Govorili smo z ravnateljem gimnazije Celje - Center, Gregorjem Delejo, kjer končujejo šolanje fantje skupine. Vprašali smo ga, kako je prišlo do ambiciozne želje po nastopu mladih glasbenikov na največjih odrih ter po ozadjih njihove kreativnosti.   

Nataša Ličen

VEČ ...|12. 5. 2022
LPS in drobno ozadje njihove glasbene ideje

Na evropskem glasbenem festivalu Evrovizija, v letu 2022 v Torinu, so bili najmlajši na odru predstavniki Slovenije, skupina LPS (Last pizza slice), s pesmijo Disko. Govorili smo z ravnateljem gimnazije Celje - Center, Gregorjem Delejo, kjer končujejo šolanje fantje skupine. Vprašali smo ga, kako je prišlo do ambiciozne želje po nastopu mladih glasbenikov na največjih odrih ter po ozadjih njihove kreativnosti.   

Nataša Ličen

mladiglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

VEČ ...|11. 8. 2022
Kompostnik za čistejše oceane

Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

VEČ ...|4. 8. 2022
Papir in embalaža iz invazivnih rastlin

Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi.  Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

VEČ ...|28. 7. 2022
Matjaž Hribljan je s kolesom v le 13 dneh prevozil vse slovenske občine v dober namen

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov.  Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu

Nataša Ličen

družba zdravstvo šport dobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

VEČ ...|21. 7. 2022
Morske deklice

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.  

Nataša Ličen

šport pogovor otroci

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

VEČ ...|14. 7. 2022
Inovacije na področju umetne inteligence

Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor izobraževanje družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

VEČ ...|30. 6. 2022
Branko Meh: Nadgradite svoje znanje in veščine z nazivom Mojstrica - Mojster

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in  kuharski mojster.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

VEČ ...|23. 6. 2022
Založba Salve in prva knjigvarna pri nas

Založba Salve je priznana tudi po osebnem pristopu. Tiskajo diplome in ostala dela posameznikov, v le enem ali v le nekaj izvodih. Mnogi pišejo dnevnike, morda spomine, krajevne, vaške kronike, ali za določeno osebo pripravijo rokovnik kot dar, zato si želijo, da bi bilo njihovo delo kakovostno stiskano ter vpeto med platnice. O tem smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjo tiska. Direktor založbe Gašper Berčič pa je naznanil odprtje prve knjigarne-kavarne Knjigvarne Don Bosco pri nas, na Rakovniku.    

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo kultura družba

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Globine

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2022
Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Ritem srca

VEČ ...|12. 8. 2022
Local Sound

Tokrat smo se ustavili pri mlajši ameriški zasedbi Local Sound, ki prihaja iz okolice Nashville-a. Njihova glasba je sveža in raznolika, sporočilo pesmi pa neposredno in kot pravijo sami: “ne odraz sodobne kulture trenutka, pač pa kulture Večnega. Mi smo prisluhnili njihovim najnovejšim pesmim, ki so pred dnevi izšle na albumu This Is My Local.

V oddaji smo slišali:

  • Local Sound - To The King
  • Local Sound - More Than Half Way
  • Local Sound - To Be Loved
  • Local Sound - On Christ
  • Local Sound - Through the Night

Local Sound

Tokrat smo se ustavili pri mlajši ameriški zasedbi Local Sound, ki prihaja iz okolice Nashville-a. Njihova glasba je sveža in raznolika, sporočilo pesmi pa neposredno in kot pravijo sami: “ne odraz sodobne kulture trenutka, pač pa kulture Večnega. Mi smo prisluhnili njihovim najnovejšim pesmim, ki so pred dnevi izšle na albumu This Is My Local.

V oddaji smo slišali:

  • Local Sound - To The King
  • Local Sound - More Than Half Way
  • Local Sound - To Be Loved
  • Local Sound - On Christ
  • Local Sound - Through the Night

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|12. 8. 2022
Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

Gregor Ravnik

Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.

Marjan Bunič

glasbapogovormladipopopera

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|12. 8. 2022
Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Blaž Lesnik

naravagoreplaninske kočerezervacijski sistemprenočišča v kočahplaninska sezonakolesarjenjeJakobova pot