Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

VEČ ...|13. 11. 2025
SitaUla

Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

VEČ ...|6. 11. 2025
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

VEČ ...|30. 10. 2025
Marta Kelvišar in uspešna zgodba podjetja Adria Dom

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

VEČ ...|16. 10. 2025
Podjetje Kambič za zahtevnejšo laboratorijsko in procesno opremo

Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

VEČ ...|9. 10. 2025
Raba tehnologije v geografskih informacijskih sistemih

Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.

Blaž Lesnik Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

VEČ ...|2. 10. 2025
Ideje, ki dišijo po kavi

V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

VEČ ...|25. 9. 2025
Iz narave v raziskovalni laboratorij

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Psihopati, jih prepoznate?

Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.

Psihopati, jih prepoznate?

Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.

Radio Ognjišče Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek

komentardružbaduhovnostzdravstvo

Za življenje

VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Občine in demokracija

Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.

Občine in demokracija

Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJurij Selan

Naš pogled

VEČ ... |
mag. Emilija Snoj: Zakaj bom – tudi kot psihoterapevtka – v nedeljo glasovala proti!

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

mag. Emilija Snoj: Zakaj bom – tudi kot psihoterapevtka – v nedeljo glasovala proti!

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

mag. Emilija Snoj

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 18. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Matjaž Merljak

kuhajmo