Is podcast Simon Robič (1824 - 1897) Is podcast
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

spomin narava

18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

spominnarava

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 2. 2025
Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

VEČ ...|16. 2. 2025
Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2025
Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

VEČ ...|19. 1. 2025
Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2024
Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

VEČ ...|15. 12. 2024
Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 11. 2024
Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

VEČ ...|17. 11. 2024
Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 10. 2024
Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

VEČ ...|20. 10. 2024
Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

pogovor družba

Graditelji slovenskega doma

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Tone Gorjup

pogovor družba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2024
Franc Bole (1932 - 2020)

Ustanovitelj revije Ognjišče, istoimenske založbe in Radia Ognjišče Franc Bole je otroštvo preživljal v Korítnicah pri Knežaku. Po študiju teologije in posvečenju je postal župnijski upravitelj v Postojni. Tam je v predanosti delu z mladimi začel izdajati Farno ognjišče, ki je z imenom Ognjišče v nekaj letih postalo najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Reviji so se pridružile knjižne izdaje, kasete, zgoščenke... in nastala je Založba Ognjišče. Franc Bole je uresničeval tudi vrsto dobrodelnih pobud od zbiranja darov za misijone do predala dobrote za uboge pri nas ter začel z romanji bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1990 je postal prvi direktor Slovenske Karitas, štiri leta zatem je uresničil svojo zamisel o katoliškem radiu, ki ga danes poznate kot Radio Ognjišče.

Franc Bole (1932 - 2020)

Ustanovitelj revije Ognjišče, istoimenske založbe in Radia Ognjišče Franc Bole je otroštvo preživljal v Korítnicah pri Knežaku. Po študiju teologije in posvečenju je postal župnijski upravitelj v Postojni. Tam je v predanosti delu z mladimi začel izdajati Farno ognjišče, ki je z imenom Ognjišče v nekaj letih postalo najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Reviji so se pridružile knjižne izdaje, kasete, zgoščenke... in nastala je Založba Ognjišče. Franc Bole je uresničeval tudi vrsto dobrodelnih pobud od zbiranja darov za misijone do predala dobrote za uboge pri nas ter začel z romanji bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1990 je postal prvi direktor Slovenske Karitas, štiri leta zatem je uresničil svojo zamisel o katoliškem radiu, ki ga danes poznate kot Radio Ognjišče.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Franc Bole (1932 - 2020)

Ustanovitelj revije Ognjišče, istoimenske založbe in Radia Ognjišče Franc Bole je otroštvo preživljal v Korítnicah pri Knežaku. Po študiju teologije in posvečenju je postal župnijski upravitelj v Postojni. Tam je v predanosti delu z mladimi začel izdajati Farno ognjišče, ki je z imenom Ognjišče v nekaj letih postalo najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Reviji so se pridružile knjižne izdaje, kasete, zgoščenke... in nastala je Založba Ognjišče. Franc Bole je uresničeval tudi vrsto dobrodelnih pobud od zbiranja darov za misijone do predala dobrote za uboge pri nas ter začel z romanji bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1990 je postal prvi direktor Slovenske Karitas, štiri leta zatem je uresničil svojo zamisel o katoliškem radiu, ki ga danes poznate kot Radio Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2024
Franc Bole (1932 - 2020)

Ustanovitelj revije Ognjišče, istoimenske založbe in Radia Ognjišče Franc Bole je otroštvo preživljal v Korítnicah pri Knežaku. Po študiju teologije in posvečenju je postal župnijski upravitelj v Postojni. Tam je v predanosti delu z mladimi začel izdajati Farno ognjišče, ki je z imenom Ognjišče v nekaj letih postalo najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Reviji so se pridružile knjižne izdaje, kasete, zgoščenke... in nastala je Založba Ognjišče. Franc Bole je uresničeval tudi vrsto dobrodelnih pobud od zbiranja darov za misijone do predala dobrote za uboge pri nas ter začel z romanji bolnikov in invalidov na Brezje. Leta 1990 je postal prvi direktor Slovenske Karitas, štiri leta zatem je uresničil svojo zamisel o katoliškem radiu, ki ga danes poznate kot Radio Ognjišče.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 7. 2024
Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

VEČ ...|21. 7. 2024
Vladimir Kos (1924-2022)

Med graditelje zagotovo lahko uvrstimo pesnika, teologa, filozofa, pisatelja, misijonarja in duhovnika jezuita p. Vladimirja Kosa. Odraščal je v družini očeta katoličana in matere Judinje. Prek begunskih taborišč, Rima in Irske je maja 1956 prišel na Japonsko in tam ostal do smrti. Bil je profesor na katoliški univerzi in dobrotnik sirot tokijskega predmestja. Po duši in srcu je bil pesnik. Izdal je nad 30 pesniških zbirk, ki so izhajale na raznih koncih sveta od Argentine do Japonske, po osamosvojitvi pa tudi v njegovi domovini Sloveniji.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 2. 2025
Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Alen Salihović

politikasvpmsodstvo

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2025
Kupiti rabljeno oblačilo?

Ste ste kdaj vprašali, od kod so rabljena oblačila in kako poskrbijo za njih pred prodajo? Kakšna je razlika med Second hand in vintage trgovinami? Naša gostja je bila vodja trgovin Humana Maja Humski, ki je delila tudi nekaj praktičnih nasvetov za nakup rabljenih oblek.

Kupiti rabljeno oblačilo?

Ste ste kdaj vprašali, od kod so rabljena oblačila in kako poskrbijo za njih pred prodajo? Kakšna je razlika med Second hand in vintage trgovinami? Naša gostja je bila vodja trgovin Humana Maja Humski, ki je delila tudi nekaj praktičnih nasvetov za nakup rabljenih oblek.

Blaž Lesnik

rabljena oblačilakrožno gospodarstvomodasvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 2. 2025
O sodelovanju kmetov pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in o nesrečah v kmetijstvu

V 5. epizodi kmetijskega podkasta RAST, so minuli teden govorili o izzivih spreminjanja kmetijske zakonodaje in pomenu sodelovanja kmetov pri popravkih predlaganih zakonov. V oddaji smo objavili nekaj najbolj odmevnih izjav. Mag. Marjan Dolenšek pa je ob koncu oddaje pojasnil kako je bilo lani z nesrečami v kmetijstvu in gozdarstvu.

O sodelovanju kmetov pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in o nesrečah v kmetijstvu

V 5. epizodi kmetijskega podkasta RAST, so minuli teden govorili o izzivih spreminjanja kmetijske zakonodaje in pomenu sodelovanja kmetov pri popravkih predlaganih zakonov. V oddaji smo objavili nekaj najbolj odmevnih izjav. Mag. Marjan Dolenšek pa je ob koncu oddaje pojasnil kako je bilo lani z nesrečami v kmetijstvu in gozdarstvu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 2. 2025
Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|17. 2. 2025
Svetoletno romanje medijskih delavcev

Gostili smo urednika našega informativnega programa Alena Salihovića, ki nam je opisal svetoletno romanje medijskih delavcev, ki je bilo konec januarja.

Svetoletno romanje medijskih delavcev

Gostili smo urednika našega informativnega programa Alena Salihovića, ki nam je opisal svetoletno romanje medijskih delavcev, ki je bilo konec januarja.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družbarojaki