P. Bernard Ambrožič (1892 - 1973)

Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma. 

Janez Čebulj (1832 – 1898)

Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.

Miha Žužek (1923 - 2008)

V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.

Ivan Hribovšek (1923 – 1945)

Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva

Ivan Merlak (1923 – 2015)

Duhovnik, moralni teolog, urednik Družine in pričevalec svinčenih povojnih let Ivan Merlak je bil doma v Žibršah pri Gornjem Logatcu. Sredi vojne je šel v bogoslovje, bil pri domobrancih in se zaradi strelne rane izognil precej verjetni smrti. Kot kaplan na Vrhniki je doživel procesijo v spremstvu tankov, bil je tajnik škofa Vovka v času njegovega zažiga, krajši čas zaprt, doktoriral je iz moralne teologije, a mu oblast ni dovolila predavati. Zato je postal urednik in upravnik Družine. V tej vlogi je doživel zadnji stalinistični proces pri nas. Bil je tudi postulator škofijskega postopka za beatifikacijo škofa Vovka.

Vital Vodušek (1906 - 1973)

Pesnik, prevajalec, liturgični pisatelj in duhovnik Vital Vodušek bil Ljubljančan. Po posvečenju je bil kaplan v Zagorju ob Savi in bližnjih Lokah. Leta 1936 je šel med izseljence v ZDA in bil do smrti župnik v San Franciscu. Pripadal je mladinskemu gibanju, objavljal pesmi v Križu na gori, Križu, Mladiki, Domu in svetu ter drugod. Leta 1928 je izdal zbirko Pesmi. Med tako imenovanimi križarji je bil duša liturgičnega gibanja. Sodeloval je pri izdaji Malega misala, pripravil več pastoralnih priročnikov in izdal Nedeljske misli. Njegova prevoda Frančiškove sončne pesmi in križevega pota Romána Guardínia uporabljamo še danes. 

Jože Velikonja (1923 - 2015)

Geograf Jože Velikonja je bil sin pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga na prvem povojnem procesu obsodili na smrt. Študij geografije je končal z doktoratom v Rimu.

Nekaj let je učil zgodovino in zemljepis v srednjih šolah v Trstu in izdal več učbenikov. Po letu 1955 je živel v ZDA, raziskoval zgodovino evropskih priseljencev iz Evrope s poudarkom na italijanski in slovenski narodni skupnosti. O tem je objavi vrsto znanstvenih razprav in sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih. Z Radom Lenčkom je v dveh izdajah v angleščini objavil Who’s Who (hu-s-hu) - ameriškoslovenski Kdo je kdo (1992 in 1995).