Is podcast
Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva
Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva
Pesnik in prevajalec Ivan Hribovšek je bil doma iz Radovljice. Bil je študent klasične filologije na Dunaju. Nekaj mesecev pred koncem vojne se je pridružil domobrancem in poleti 1945 končal v enem izmed brezen. Izdal je dve rokopisni pesniški zbirki in se že v dijaških letih uveljavil s pesmimi v klasičnih oblikah od soneta, glose in gazele, do modernih oblik s svobodnim verzom. Pri sedemnajstih letih je iz izvirnika prevedel Sofoklejevo Antigono. Po vojni je bil zamolčan, danes pa po zaslugi Franceta Pibernika sodi v vrh novejšega slovenskega pesništva
Graditelji slovenskega doma
Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat vam predstavljamo izseljenskega duhovnika, pisatelja, urednik in baragoslovca p. Bernard Ambrožič. Bil je stric kardinala Alojzija Ambrožiča. Med drugim je ustanovil Baragovo zvezo, ki je začela z načrtnim delom za Baragovo beatifikacijo. Kot duhovnik, urednik in pisatelj je deloval v domovini, ZDA in Avstralji. Njegovo najbolj znano delo je roman o škofu Slomšku Tonče s Sloma.
Graditelji slovenskega doma
Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.
Graditelji slovenskega doma
Misijonar in zvest sodelavec škofa Friderika Baraga Janez Čebúlj se je rodil v velesovski fari pod Krvavcem. Z njim se je srečal kot bogoslovec in se navdušil za misijone. Škof Baraga mu je zupal misijonske postaje ob jugozahodni obali Gornjega jezera. Po njegovem zgledu je tudi Čebulj veliko prepešačil na misijonskih potovanjih, pridobil zaupanje Indijancev in si prizadeval za njihove pravice. Bil je dober govornik, nadarjen za jezike in odličen pripovednik. Njegova misijonska pisma, pa tudi pesmi je objavljala Zgodnja Danica.
Graditelji slovenskega doma
V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.
Graditelji slovenskega doma
V oddaji graditelji tokrat o duhovnem pisatelju, vzgojitelju mladih, predavatelju, planincu in duhovniku p Mihu Žužku. Pripadal je generaciji slovenskih jezuitov, ki so skušali v Cerkvi sovražnem povojnem okolju obuditi nekatere oblike pastoralnega dela, zlasti ljudske misijone, duhovne obnove in duhovne vaje.
Graditelji slovenskega doma
Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.
Graditelji slovenskega doma
Pričevalec za vero Janez Pávčič je bil doma iz Bizovika. Končal je deško meščansko šolo in se vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Katoliške akcije¸ in priložnostni organist v domači cerkvi in drugod, če je bilo potrebno. Ker je imel velik vpliv na mlade in jih spodbujal k dejavnemu verskemu življenju, so mu večkrat grozili s smrtjo. V maju 1942 so ga prijeli partizani in ga po mučenju obsodili na smrt, ker naj bi bil poverjenik Slovenske legije, propagandist in izdajalec. Skupaj s še nekaterimi ujetniki so ga umorili nekje pri Polici. Grob na domačem pokopališču je dobil marca 1943.
Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, moralni teolog, urednik Družine in pričevalec svinčenih povojnih let Ivan Merlak je bil doma v Žibršah pri Gornjem Logatcu. Sredi vojne je šel v bogoslovje, bil pri domobrancih in se zaradi strelne rane izognil precej verjetni smrti. Kot kaplan na Vrhniki je doživel procesijo v spremstvu tankov, bil je tajnik škofa Vovka v času njegovega zažiga, krajši čas zaprt, doktoriral je iz moralne teologije, a mu oblast ni dovolila predavati. Zato je postal urednik in upravnik Družine. V tej vlogi je doživel zadnji stalinistični proces pri nas. Bil je tudi postulator škofijskega postopka za beatifikacijo škofa Vovka.
Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, moralni teolog, urednik Družine in pričevalec svinčenih povojnih let Ivan Merlak je bil doma v Žibršah pri Gornjem Logatcu. Sredi vojne je šel v bogoslovje, bil pri domobrancih in se zaradi strelne rane izognil precej verjetni smrti. Kot kaplan na Vrhniki je doživel procesijo v spremstvu tankov, bil je tajnik škofa Vovka v času njegovega zažiga, krajši čas zaprt, doktoriral je iz moralne teologije, a mu oblast ni dovolila predavati. Zato je postal urednik in upravnik Družine. V tej vlogi je doživel zadnji stalinistični proces pri nas. Bil je tudi postulator škofijskega postopka za beatifikacijo škofa Vovka.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, prevajalec, liturgični pisatelj in duhovnik Vital Vodušek bil Ljubljančan. Po posvečenju je bil kaplan v Zagorju ob Savi in bližnjih Lokah. Leta 1936 je šel med izseljence v ZDA in bil do smrti župnik v San Franciscu. Pripadal je mladinskemu gibanju, objavljal pesmi v Križu na gori, Križu, Mladiki, Domu in svetu ter drugod. Leta 1928 je izdal zbirko Pesmi. Med tako imenovanimi križarji je bil duša liturgičnega gibanja. Sodeloval je pri izdaji Malega misala, pripravil več pastoralnih priročnikov in izdal Nedeljske misli. Njegova prevoda Frančiškove sončne pesmi in križevega pota Romána Guardínia uporabljamo še danes.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, prevajalec, liturgični pisatelj in duhovnik Vital Vodušek bil Ljubljančan. Po posvečenju je bil kaplan v Zagorju ob Savi in bližnjih Lokah. Leta 1936 je šel med izseljence v ZDA in bil do smrti župnik v San Franciscu. Pripadal je mladinskemu gibanju, objavljal pesmi v Križu na gori, Križu, Mladiki, Domu in svetu ter drugod. Leta 1928 je izdal zbirko Pesmi. Med tako imenovanimi križarji je bil duša liturgičnega gibanja. Sodeloval je pri izdaji Malega misala, pripravil več pastoralnih priročnikov in izdal Nedeljske misli. Njegova prevoda Frančiškove sončne pesmi in križevega pota Romána Guardínia uporabljamo še danes.
Graditelji slovenskega doma
Geograf Jože Velikonja je bil sin pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga na prvem povojnem procesu obsodili na smrt. Študij geografije je končal z doktoratom v Rimu.
Nekaj let je učil zgodovino in zemljepis v srednjih šolah v Trstu in izdal več učbenikov. Po letu 1955 je živel v ZDA, raziskoval zgodovino evropskih priseljencev iz Evrope s poudarkom na italijanski in slovenski narodni skupnosti. O tem je objavi vrsto znanstvenih razprav in sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih. Z Radom Lenčkom je v dveh izdajah v angleščini objavil Who’s Who (hu-s-hu) - ameriškoslovenski Kdo je kdo (1992 in 1995).
Graditelji slovenskega doma
Geograf Jože Velikonja je bil sin pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga na prvem povojnem procesu obsodili na smrt. Študij geografije je končal z doktoratom v Rimu.
Nekaj let je učil zgodovino in zemljepis v srednjih šolah v Trstu in izdal več učbenikov. Po letu 1955 je živel v ZDA, raziskoval zgodovino evropskih priseljencev iz Evrope s poudarkom na italijanski in slovenski narodni skupnosti. O tem je objavi vrsto znanstvenih razprav in sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih. Z Radom Lenčkom je v dveh izdajah v angleščini objavil Who’s Who (hu-s-hu) - ameriškoslovenski Kdo je kdo (1992 in 1995).
V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti. Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Lahko noč, moj angel
Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Slovencem po svetu in domovini
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Kulturni utrinki
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.
Duhovna misel
In Gospod mu je rekel: “To je dežela … Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš” (Peta Mojzesova knjiga 34, 4).