Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

VEČ ...|20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 4. 2025
Ivan Baša (1875 - 1931)

Ivan Baša 

(1875 - 1931)

V oddaji graditelji vam predstavljamo duhovnega pisatelja, narodnega buditelja in duhovnika Ivan Baša. Odraščal je v Beltincih. Od leta 1908 do smrti je bil župnik v Bogojíni. Tja je povabil arhitekta Plečnika, ki je naredil načrt za novo župnijsko cerkev. Zgradili so jo med letoma 1925 in 1927. Sodeloval je pri verskem tisku, tudi kot urednik. Pripadal je krogu prekmurskih duhovnikov, ki so prek verskega tiska in tudi s političnim delovanjem vodili Prekmurce k združitvi z matičnim narodom. Škof Jožef Smej je njegov lik upodobil v knjigi Psalmi vaškega župnika

Ivan Baša (1875 - 1931)

Ivan Baša 

(1875 - 1931)

V oddaji graditelji vam predstavljamo duhovnega pisatelja, narodnega buditelja in duhovnika Ivan Baša. Odraščal je v Beltincih. Od leta 1908 do smrti je bil župnik v Bogojíni. Tja je povabil arhitekta Plečnika, ki je naredil načrt za novo župnijsko cerkev. Zgradili so jo med letoma 1925 in 1927. Sodeloval je pri verskem tisku, tudi kot urednik. Pripadal je krogu prekmurskih duhovnikov, ki so prek verskega tiska in tudi s političnim delovanjem vodili Prekmurce k združitvi z matičnim narodom. Škof Jožef Smej je njegov lik upodobil v knjigi Psalmi vaškega župnika

spomin

Graditelji slovenskega doma

Ivan Baša (1875 - 1931)

Ivan Baša 

(1875 - 1931)

V oddaji graditelji vam predstavljamo duhovnega pisatelja, narodnega buditelja in duhovnika Ivan Baša. Odraščal je v Beltincih. Od leta 1908 do smrti je bil župnik v Bogojíni. Tja je povabil arhitekta Plečnika, ki je naredil načrt za novo župnijsko cerkev. Zgradili so jo med letoma 1925 in 1927. Sodeloval je pri verskem tisku, tudi kot urednik. Pripadal je krogu prekmurskih duhovnikov, ki so prek verskega tiska in tudi s političnim delovanjem vodili Prekmurce k združitvi z matičnim narodom. Škof Jožef Smej je njegov lik upodobil v knjigi Psalmi vaškega župnika

VEČ ...|20. 4. 2025
Ivan Baša (1875 - 1931)

Ivan Baša 

(1875 - 1931)

V oddaji graditelji vam predstavljamo duhovnega pisatelja, narodnega buditelja in duhovnika Ivan Baša. Odraščal je v Beltincih. Od leta 1908 do smrti je bil župnik v Bogojíni. Tja je povabil arhitekta Plečnika, ki je naredil načrt za novo župnijsko cerkev. Zgradili so jo med letoma 1925 in 1927. Sodeloval je pri verskem tisku, tudi kot urednik. Pripadal je krogu prekmurskih duhovnikov, ki so prek verskega tiska in tudi s političnim delovanjem vodili Prekmurce k združitvi z matičnim narodom. Škof Jožef Smej je njegov lik upodobil v knjigi Psalmi vaškega župnika

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 3. 2025
Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

VEČ ...|16. 3. 2025
Branko Rozman (1925-2011)

Pesnik, dramatik, urednik in duhovnik Branko Rozman je bil doma iz Bohinjske Bistrice, odraščal pa je v Šiški. Gimnazijo je začel v škofovih zavodih, v bogoslovje v begunskem semenišču in 1952 postal duhovnik v Argentini, kjer je pozneje doktoriral in predaval pastoralno teologijo. Po letu 1965 je bil četrt stoletja zdomski duhovnik v Münchnu ter urednik revije Naša luč. Leta 1991 se je vrnil v Slovenijo. Izdal je pesniški zbirki Na steni spi čas in Čas je zreli plod jeseni. Njegove drame so zbrane v knjigi Obsodili so Kristusa. Med njegovimi deli je tudi knjižica V Rogu ležimo pobiti. Ves čas je objavljal tudi kritične zapise in pomagal pri odkrivanju resnice o naši polpretekli zgodovini v Naši luči, Družini in drugod. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 2. 2025
Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

VEČ ...|16. 2. 2025
Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Alojzij Mihelčič (1880-1975)

Skladatelj, zborovodja, organist in politik Alojzij Mihelčič je bil doma v Harijah v Brkinih. Kot organist je služboval v Štangi, Metliki in Celju. Že v Avstro-Ogrski je bil metliški župan in deželni poslanec, leta 1919 je postal župan Celja, dvajset let zatem pa poslanec in podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine. Od mladih let je komponiral. Napisal je kar 430 skladb, med katerimi je največ cerkvenih, med posvetnimi pa so nekatere ponarodele (najbolj priljubljena je: Polje, kdo bo tebe ljubil). Manj znano je, da je bil Mihelčič vnet zagovornik Majniške deklaracije, med drugo svetovno vojno pa v vrhu SLS. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2025
Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

VEČ ...|19. 1. 2025
Dušan Jakomin (1925 – 2015)

Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2024
Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

spomin

Graditelji slovenskega doma

Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

VEČ ...|15. 12. 2024
Marija Kmet (1891-1974)

Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo. 

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 11. 2024
Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

VEČ ...|17. 11. 2024
Emil Kete (1924-1944)

Bogoslovec in pričevalec za vero Emil Kete, doma iz župnije Planina nad Ajdovščino je nekakšen primorski Lojze Grozde. Oba mlada fanta sta bila dejavna v Katoliški akciji, globoko verna; z molitvijo in evharistijo sta se trudila za duhovno rast. To dokazujeta Grozdetova poezija in Ketejev duhovni dnevnik. Podobne so bile tudi okoliščine njune smrti. Emil Kete je po osnovni šoli končal pripravnico in gimnazijo v Gorici. Jeseni 1944 se je vstopil v goriško bogoslovje. Novembra tega leta je šel obiskat na smrt bolnega očeta. Ko se je 11. novembra vračal v Gorico, so ga zajeli partizani in nekaj dni zatem ubili v dolinici Ovčji plac pod Šempasom.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 10. 2024
Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

VEČ ...|20. 10. 2024
Ivan Žužek (1924-2004)

P. Žužek je bil strokovnjak za pravo vzhodnih Cerkva, poliglot, skavtski voditelj in jezuit, Izšel je iz ljubljanske družine, ki je dala dva duhovnika in štiri redovnice. Med vojno se je trikrat rešil gotove smrti, zato je življenje posvetil Bogu. Njegovo najpomembnejše delo je priprava novega zakonika Vzhodnih Cerkva, ki mu jo je zaupal papež. Veliko časa je posvetil mladim in bil nepogrešljiv voditelj italijanskih skavtov. Umrl je na poti k njim v gorskem kraju Soriano v Apeninih; našli so ga na svečnico 2004.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

pogovor družba

Graditelji slovenskega doma

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Tone Gorjup

pogovor družba

Graditelji slovenskega doma
V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.
Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 5. 2025
Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvoDSKDobrote Slovenskih kmetij

Duhovna misel

VEČ ...|11. 5. 2025
Lev in bik

Lačen gorski lev je zalezoval čredo govedi, ki se je pasla. Lev je napadel bika in ga ubil. Ko se je mastil s plenom, se je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lev in bik

Lačen gorski lev je zalezoval čredo govedi, ki se je pasla. Lev je napadel bika in ga ubil. Ko se je mastil s plenom, se je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|10. 5. 2025
Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Marko Juhant: Pomen dotika se izraža na več ravneh

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovordružina

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 5. 2025
Misijonska skupina Sled

Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.

Misijonska skupina Sled

Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 5. 2025
Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Andrej Šinko

družbainfo