V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.
Gradimo odprto družbo
Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Gradimo odprto družbo
Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Gradimo odprto družbo
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.

Doživetja narave
Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.
Naš gost
Tokrat smo gostili glasbeni dvojec, ki navdušuje z nežnostjo, virtuoznostjo in odrsko ubranostjo – duo Claripiano. Sestavljata ga pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Skladbe za klarinet in klavir v njuni izvedbi niso le tehnično dovršene, temveč polne čustev, pristnega dialoga in skupnega diha. 30 letnico delovanja sta zaznamovala z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kmetijska oddaja
V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...
Zgodbe za otroke
Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes prisluhnite zgodbi o dobrem Frančišku, ki je v svoji vasi Jezusov prihod praznoval na prav poseben način.
Adventna spodbuda
Zgodba upanja nas popelje v Afriko. V Angoli deluje misijonarka s. Zvonka Mikec, ki nam bo povedala, kakšen čudež sta doživela revna brat in sestra, ki sta si želela v šolo. Prisluhnite resnici: s šolo se vse spremeni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Radijski roman
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:24_Beti Jurkovic - Caj za dva
0:05:51_Marie Myriam - L‚oiseau Et L‘enfan
0:08:28_JOHN DENVER - ANNIE’S SONG
0:12:33_Elda Viler - Vem, Ze Dolgo Isces Me
0:14:44_DR.HOOK - WHEN YOU’RE IN LOVE WITH A BEAUTIFUL WOMAN
0:20:46_Bernd Clever - Der Junge Mit Der Mundharmonika
0:21:57_ALFI NIPIC - FANT Z ORGLICAMI
0:25:49_ALAN SORRENTI - Non So Che Darei
0:29:56_SHAKIN STEVENS - GIVE ME YOUR HEART TONIGH
0:32:42_STANE MANCINI - VOLNENI SAL
0:40:44_Josipa Lisac in Miro Ungar - Ljubavna pjesma
0:48:51_SIMONA WEISS & AL BANO - CI SARA
0:53:02_DANA - All Kinds of Everything
0:56:19_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA
1:00:01_Oliver & Meri - Sunce Mog Zivota
1:05:13_DITKA HABERL - POVSOD JE MOJ DOM
1:09:05_Orietta Berti - Non Illuderti Mai
1:12:07_KLAPA SUFIT - NE DIRAJ MOJU LJUBAV
1:16:34_EDVIN FLISER - ANGELI ZIVIJO
1:21:41_Pro Arte - Tuzna su zelena polja
1:25:08_NINA STRNAD IN ALFA IN OMEGA - VEDNO SI Z MENOJ( original I AM NOT ALONE)
Via positiva
S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.