V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Gradimo odprto družbo
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.
Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Na nedavnem srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi so udeleženci ugotovili, da je okoljskih migrantov vse več. Vedno več je t.i. mešanih migracijskih tokov. Pomembne so tudi vrnitve tujcev nazaj v svoje države. Ker se v Evropi širi antibegunsko vzdušje, želijo združenja na različne načine predstaviti drugačno podobo beguncev. Več o tem nam je povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Na nedavnem srečanju mreže Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi so udeleženci ugotovili, da je okoljskih migrantov vse več. Vedno več je t.i. mešanih migracijskih tokov. Pomembne so tudi vrnitve tujcev nazaj v svoje države. Ker se v Evropi širi antibegunsko vzdušje, želijo združenja na različne načine predstaviti drugačno podobo beguncev. Več o tem nam je povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je na predsednike vlad držav Evropske unije naslovilo izjavo: Naredimo Evropo znova humano. V oddaji jo je posredoval p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. Slišali smo še o njegovem srečanju s kardinalom Czernijem.
Gradimo odprto družbo
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce je na predsednike vlad držav Evropske unije naslovilo izjavo: Naredimo Evropo znova humano. V oddaji jo je posredoval p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. Slišali smo še o njegovem srečanju s kardinalom Czernijem.
Gradimo odprto družbo
Tokratna oddaja nosi zaporedno številko 300 in tako smo v njej gostili evropskega direktorja Jezuitskega združenja za begunce, p. Alberta Aresa. Svojemu razmišljanju je dal naslov: Migracije: krepitev sedanjosti in gradnja prihodnosti. Svoje misli ob jubileju sta pripravila tudi provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut in direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger.
Gradimo odprto družbo
Tokratna oddaja nosi zaporedno številko 300 in tako smo v njej gostili evropskega direktorja Jezuitskega združenja za begunce, p. Alberta Aresa. Svojemu razmišljanju je dal naslov: Migracije: krepitev sedanjosti in gradnja prihodnosti. Svoje misli ob jubileju sta pripravila tudi provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut in direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Pogovor o
Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.
Spoznanje več, predsodek manj
Čas je bil za novo spoznanje in odganjanje predsodkov. Na aktualni utrip doma in v svetu smo pogledali v pogovoru s p. Brankom Cestnikom. Spregovorili smo tudi o izvolitvi novega papeža in o njegovih prvih korakih, smernicah, ki si jih je zadal.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika.
Pojdite in učite
Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo. Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz življenja vesoljne Cerkve
Slišali smo kaj je papež spregovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo, kako nas je spodbudil pri svoji drugi katehezi in kaj je sporočil vernikom svoje, rimske, škofije. Naš gost pa je bil Marcel Kené, ki je predstavil svojo izkušnjo bivanja v Paray le Monialu s skupnostjo Emanuel. Letos se namreč spominjamo 350. obletnice videnj francoske redovnice Marjete Marije Alacoque.