Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall

VEČ ...|27. 2. 2025
Simon Malmenvall: Čas je za mir

Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše. 

Simon Malmenvall

komentarukrajina

Komentar Družina

VEČ ... |
Janez Juhant: »Ker smo ljudje!«

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

Janez Juhant: »Ker smo ljudje!«

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

komentar

Komentar Družina

Janez Juhant: »Ker smo ljudje!«

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

VEČ ...|14. 5. 2026
Janez Juhant: »Ker smo ljudje!«

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

Janez Juhant

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Boštjan Debevec: Kako je s svobodo medijev?

Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.

Boštjan Debevec: Kako je s svobodo medijev?

Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Kako je s svobodo medijev?

Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.

VEČ ...|7. 5. 2026
Boštjan Debevec: Kako je s svobodo medijev?

Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Urška Leskovšek: Kaj pomeni delati

Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.

Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …

Urška Leskovšek: Kaj pomeni delati

Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.

Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …

komentardružbaotrocivzgoja

Komentar Družina

Urška Leskovšek: Kaj pomeni delati

Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.

Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …

VEČ ...|30. 4. 2026
Urška Leskovšek: Kaj pomeni delati

Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.

Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …

Urška Leskovšek

komentardružbaotrocivzgoja

Komentar Družina

VEČ ... |
Marjan Pogačnik: Papež kot moralna avtoriteta

Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.

Marjan Pogačnik: Papež kot moralna avtoriteta

Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.

komentarpapežmoralna avtoritetaAfrikapolitični napadipreudarnostevangelijkorupcijadružbena pravičnostmirglobalne krivice

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Papež kot moralna avtoriteta

Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.

VEČ ...|23. 4. 2026
Marjan Pogačnik: Papež kot moralna avtoriteta

Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.

Marjan Pogačnik

komentarpapežmoralna avtoritetaAfrikapolitični napadipreudarnostevangelijkorupcijadružbena pravičnostmirglobalne krivice

Komentar Družina

VEČ ... |
Franc Zorec: Duhovnikov nam daj

Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.

Franc Zorec: Duhovnikov nam daj

Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.

komentar

Komentar Družina

Franc Zorec: Duhovnikov nam daj

Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.

VEČ ...|16. 4. 2026
Franc Zorec: Duhovnikov nam daj

Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.

Franc Zorec

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Janez Zupan: Čas sodelovanja

Janez Zupan: Čas sodelovanja

komentar

Komentar Družina

Janez Zupan: Čas sodelovanja
VEČ ...|9. 4. 2026
Janez Zupan: Čas sodelovanja

Janez Zupan

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Bojan Ravbar: Mir vam bodi!

Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.

Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.

Bojan Ravbar: Mir vam bodi!

Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.

Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.

komentar

Komentar Družina

Bojan Ravbar: Mir vam bodi!

Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.

Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.

VEČ ...|2. 4. 2026
Bojan Ravbar: Mir vam bodi!

Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.

Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Branko Cestnik: Naša demokracija (še) ni bolnik na aparatih

Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …

Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.

Branko Cestnik: Naša demokracija (še) ni bolnik na aparatih

Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …

Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.

komentardružba

Komentar Družina

Branko Cestnik: Naša demokracija (še) ni bolnik na aparatih

Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …

Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.

VEČ ...|26. 3. 2026
Branko Cestnik: Naša demokracija (še) ni bolnik na aparatih

Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …

Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.

Branko Cestnik

komentardružba

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar tednika Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Branko Cestnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Tomaž Mis, kmet in sirar

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Tomaž Mis, kmet in sirar

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Radio Ognjišče

Kmetija Misvztrajnostdelopogum

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Vabilo na 37. Dobrote slovenskih kmetij

Od petka do nedelje se bo na Ptuju odvijal 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, V nedeljski kmetijski oddaji smo predstavili letošnji program in povabili k obisku. 

Vabilo na 37. Dobrote slovenskih kmetij

Od petka do nedelje se bo na Ptuju odvijal 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, V nedeljski kmetijski oddaji smo predstavili letošnji program in povabili k obisku. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ... |
Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Evropski poslanci o izzivih Evropske unije

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije? 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ... |
Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Po samotnih poteh čez Karnijce

Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

Blaž Lesnik

planinstvoalpinizembrezpotjaKarnijciKarnijske AlpekolesarjenjeČenstohovaPoljska

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco jerantbogati ubožec

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Gozdne jagode

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

18. dan šmarnic: Frančišek, brat vsem ljudem in živalim

Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceaco jerantbogati ubožec

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ... |
Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Posnetek slovesnosti Ker smo ljudje

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. 

Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Jože Bartolj

spominpolitikaker smo ljudjevseposvojitevnarodni dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaMarcelo BrulaNeli Zidar KosKarmen Zidar KosRok PogačnikLojze PeterlePavle RavnohribMoški pevski zbor TD Briševaruhi spominaJožko Kragelj