Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geografsko-zgodovinskih okoliščin šteje po lastno vplivno območje, med drugim zapiše.
Komentar Družina
Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.
Komentar Družina
Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.
Komentar Družina
Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.
Komentar Družina
Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.
Komentar Družina
Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.
Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …
Komentar Družina
Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.
Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je zdelo, da ga sploh ni. Da dnevi minevajo brez sledi. Da čas, preživet z otrokom, pomeni ždenje v prazno …
Komentar Družina
Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.
Komentar Družina
Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzval mirno, potrpežljivo in pokončno, kar avtor postavlja v kontrast s pomanjkanjem preudarnosti pri številnih sodobnih politikih. Trumpov zapis je po naključju povečal medijsko pozornost papeževemu potovanju po Afriki, kjer je Leon XIV. opozarjal na vojne, korupcijo, družbene krivice in uničevanje okolja ter Afriko predstavil kot celino velikih potencialov za Cerkev in svet. Njegovi govori in srečanja so ga razkrili kot moralno avtoriteto, ki jo sodobni svet nujno potrebuje, ter kot pastirja, ki periferijo postavlja v središče in utrujenemu Zahodu kaže nova duhovna obzorja.
Komentar Družina
Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.
Komentar Družina
Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.
Komentar Družina
Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.
Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.
Komentar Družina
Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.
Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.
Komentar Družina
Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …
Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.
Komentar Družina
Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …
Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.
Komentar Družina
Komentar tednika Družina
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Naš gost
Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.
Spoznanje več, predsodek manj
Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu.
Kmetijska oddaja
Od petka do nedelje se bo na Ptuju odvijal 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, V nedeljski kmetijski oddaji smo predstavili letošnji program in povabili k obisku.
Pogovor o
V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije?
Doživetja narave
Poklicale so nas samotne poti, kjer tišino prekinjajo le lastni koraki in zvoki divje narave. Z nami je bil alpinist, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je predstavil sedemdnevno pot čez Karnijce in skozi življenje, kot je podnaslovil svojo zadnjo knjigo. V drugem delu pa smo predstavili junijsko romanje Kolesarjev upanja ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor.
Zgodbe za otroke
Frančišek je zelo ljubil stvarstvo, ker je v njem videl odraz Božje lepote. Nobena žival ni bila premajhna, da ne bi poskrbel zanjo.
Moja zgodba
Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene.
Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.