Napočil je trenutek, da - ali poskrbimo za svoje mrtve ali pa se bo naša nevarno razklana narodna bit dokončno razkrojila in propadla.

Vrstice pred nedeljo sredstev družbenega obveščanja, ki jo obhajamo vsako leto na sedmo velikonočno nedeljo, pišem le nekaj dni po dnevu svobode novinarstva in nekaj dni po slovesu Mance Košir.

Mediji v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti merjenju moči med zdravniki in oblastniki. Medtem ko prvi zahtevajo delovne pogoje in plače primerljive s stanovskimi kolegi izven meje, jim slednji režejo vsakdanji kruh na bolj tanke, domače rezine.

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje.  In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.