Is podcast Utihniti v monološkosti Is podcast
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

p. Milan Bizant

duhovnost duhovne vaje

25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

p. Milan Bizant

VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

p. Milan Bizant

duhovnostduhovne vaje

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

komentar

Komentar Družina

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

komentar

Komentar Družina

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

komentar

Komentar Družina

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

komentar

Komentar Družina

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

komentar

Komentar Družina

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

komentar

Komentar Družina

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Marko Rijavec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

komentar

Komentar Družina

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

komentar

Komentar Družina

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

Jože Plut

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj

Dogodki

VEČ ...|20. 8. 2023
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

Radio Ognjišče

rovtemašadomobranska vojskaJudita Treven

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 9. 2023
Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

Za življenje

VEČ ...|23. 9. 2023
Kako si postaviti prave cilje in jih doseči

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?

Kako si postaviti prave cilje in jih doseči

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?

Mateja Feltrin Novljan

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2023
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|25. 9. 2023
Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 25. 9.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|25. 9. 2023
Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Sv. Sergij Radoneški

Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …

Gregor Čušin

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj