Is podcast
Čeprav zahodni svet danes zelo ceni demokracijo, ni bilo vedno tako. Nekateri največji misleci v zgodovini zahodne civilizacije so demokracijo močno kritizirali. Veliki grški filozof Sokrat denimo ni bil pristaš demokratične ureditve.Trdil je, da je najboljša oblika vladavine tista, kjer vlada vodja, ki ima vrline, znanje in razumevanje države. Sokrata so skrbele težave, ki jih povzroča neizobraženo in lahko vodljivo prebivalstvo, ki ima oblast nad državo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Čeprav zahodni svet danes zelo ceni demokracijo, ni bilo vedno tako. Nekateri največji misleci v zgodovini zahodne civilizacije so demokracijo močno kritizirali. Veliki grški filozof Sokrat denimo ni bil pristaš demokratične ureditve.Trdil je, da je najboljša oblika vladavine tista, kjer vlada vodja, ki ima vrline, znanje in razumevanje države. Sokrata so skrbele težave, ki jih povzroča neizobraženo in lahko vodljivo prebivalstvo, ki ima oblast nad državo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Čeprav zahodni svet danes zelo ceni demokracijo, ni bilo vedno tako. Nekateri največji misleci v zgodovini zahodne civilizacije so demokracijo močno kritizirali. Veliki grški filozof Sokrat denimo ni bil pristaš demokratične ureditve.Trdil je, da je najboljša oblika vladavine tista, kjer vlada vodja, ki ima vrline, znanje in razumevanje države. Sokrata so skrbele težave, ki jih povzroča neizobraženo in lahko vodljivo prebivalstvo, ki ima oblast nad državo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.