Is podcast Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati Is podcast
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovina komentar žiga turk peterson žižek

22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 6. 2023
Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

VEČ ...|5. 6. 2023
Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 5. 2023
Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

komentar politika družba Ustavno sodišče

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

VEČ ...|29. 5. 2023
Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

Andrej Fink

komentar politika družba Ustavno sodišče

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 5. 2023
Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

VEČ ...|22. 5. 2023
Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 5. 2023
Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 5. 2023
Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 5. 2023
Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 5. 2023
Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 5. 2023
Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

VEČ ...|1. 5. 2023
Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Uredništvo Domovina.je

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 4. 2023
Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|24. 4. 2023
Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 4. 2023
Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

VEČ ...|19. 4. 2023
Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Andrej Fink

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Sol in luč

VEČ ...|6. 6. 2023
Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 6. 2023
Vadstena, Buenos Aires, Ljubljana in Vipava

V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.

Vadstena, Buenos Aires, Ljubljana in Vipava

V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2023
Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja poslušalcev.

Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|7. 6. 2023
Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Meta Potočnik

politikaživljenjeevtanazijaneznosno trpljenjeavtonomijadostojanstvo človeka

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2023
Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecBernarda Stenovec