Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovina komentar žiga turk peterson žižek

22. 4. 2019

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

VEČ ...|22. 4. 2019

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovina komentar žiga turk peterson žižek

VEČ ...|20. 9. 2021

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

VEČ ...|13. 9. 2021

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentar politika družba

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentar politika družba

VEČ ...|6. 9. 2021

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|30. 8. 2021

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

VEČ ...|23. 8. 2021

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba Slovenija

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba Slovenija

VEČ ...|16. 8. 2021

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|9. 8. 2021

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

VEČ ...|2. 8. 2021

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

VEČ ...|26. 7. 2021

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentar politika družba Slovenija

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentar politika družba Slovenija

VEČ ...|19. 7. 2021

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|12. 7. 2021

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|5. 7. 2021

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|28. 6. 2021

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentar politika družba

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 6. 2021

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentar politika družba

VEČ ...|21. 6. 2021

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentar politika družba

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 6. 2021

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentar politika družba

VEČ ...|14. 6. 2021

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 6. 2021

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

VEČ ...|7. 6. 2021

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba pravo odnosi

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba pravo odnosi

VEČ ...|31. 5. 2021

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

VEČ ...|31. 5. 2021

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|24. 5. 2021

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Alen Salihović

komentar politika družba

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

VEČ ...|24. 5. 2021

Pred prvo številko tednika Domovina

Alen Salihović se je pogovarjal z urednikom Tinom Mamićem.

Alen Salihović

komentar politika družba

VEČ ...|17. 5. 2021

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic

komentar politika družba

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

VEČ ...|17. 5. 2021

Marko Balažic: Čas je, da neustavnost v šolskem sistemu dokončno odpravimo in temo zapremo

Osemintrideset poslancev koalicije je v proceduro vložilo predlog o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi izpolnili odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavni program. Predlog dopolnjuje financiranje obveznega dela programa, za katerega je ustavno sodišče leta 2020 ugotovilo, da je protiustavno, in ga izenačuje s financiranjem v javnih osnovnih šolah. Čeprav smo ob zametkih javne razprave okoli predloga zakona lahko zopet zasledili nekatere pavšalne politične in ideološke argumente, pa se prvič zares zdi, da bi v devetem poskusu lahko končno odpravili krivico, ki se kot jara kača pripoznano vleče že več kot pol desetletja.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Marko Balažic

komentar politika družba

VEČ ...|10. 5. 2021

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|10. 5. 2021

Rok Čakš: Za večino državljanov je zelo problematično, da jim vlada namerava znižati davke

“Vse kar trenutno počne vlada, je za večino državljanov (zelo) problematično,” je novinar Dela na Twitterju komentiral insert iz javnomnenjske ankete, ki jo je za ta časopis pripravila Mediana.

Novinarji tega časopisa so se namreč odločili preveriti, koliko se državljanom zdijo problematične nekatere vladne politike, ki so za državljane in njihova življenja bistvene; tako bi vsaj sklepali, saj se resen medij ne bi ukvarjal s postranskostmi. Recimo financiranje STA; pa “zadržanje” imenovanja tožilcev in “preprečevanje dela” nepovezanim poslancem v parlamentarnih delovnih telesih.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|3. 5. 2021

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|3. 5. 2021

dr. Andrej Fink: Nostalgija in upor

V zadnjem tednu se je med nami močneje ponovno pojavilo svojevrstno bolestno stanje, kot da nimamo že dovolj dela s pandemijo. Gre za nostalgijo, ki je do neke mere razumljiva za starejše. Tudi tukaj je ta starostna plast družbe lahko najbolj prizadeta. To je zazrtost v preteklost in pretirano poveličevanje vsega kar je bilo, ker je bilo nekdaj menda vse dobro in gotovo boljše od vsega sedanjega.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|26. 4. 2021

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba vlada slovenija tujina

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 4. 2021

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba vlada slovenija tujina

VEČ ...|19. 4. 2021

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

komentar politika družba

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 4. 2021

Marko Balažic: Neumnosti na Balkanu

Slovenska javnost je v preteklem tednu usvojila nov pojem političnega vokabularja, ki je sicer že vrsto let v uporabi v diplomaciji, pa zanj prej še nikoli ni slišala. Govorimo o t. i. non-paperju, ki opisuje zelo direktna in neuradna sporočila med sogovorniki v mednarodni politiki. Ta lahko služijo kot izhodišča za pogovore, ali pa so namenjena pretoku informacij, za katere s(m)o ocenili, da bi jih morali tisti na drugi strani poznati.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Marko Balažic

komentar politika družba

VEČ ...|12. 4. 2021

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|12. 4. 2021

Peter Merše: So ukradli vaše osebne podatke in jih objavili na spletu? Nič takega, Facebook in Google o vas vesta še mnogo, mnogo več

Prejšnji teden je bila na spletu objavljena datoteka Slovenia.txt, ki je vsebovala podatke o 110.177 slovenskih uporabnikih Facebooka. To je dobra desetina vseh slovenskih uporabnikov tega družbenega omrežja. Objavljeni so bili podatki, kot so datum rojstva, telefonska številka, e-naslov pa tudi nekateri drugi.

Podatki so bili s Facebooka ukradeni že leta 2019, ko je šlo za krajo podatkov dobre pol milijarde zemljanov. Objava seznama, na katerem se je znašel tudi Matej Tonin, ki je kot minister za obrambo varovana osebnost, je med Slovenci povzročila nemalo nelagodja. Če vas skrbi, ali so med ukradenimi podatki tudi vaši, lahko to preverite na tej spletni strani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|29. 3. 2021

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 3. 2021

Rok Čakš: Med “bruseljskimi hlapci” in “bando tatov”

“Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna. Svojo svobodo in demokracijo smo si pred 30 leti izborili sami. Za vladavino prava in svobodo izražanja, za človekove pravice in temeljne svoboščine se nekateri borimo in plačujemo ceno že 35 let. O svobodi in demokraciji nam zato ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blagostanje.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|22. 3. 2021

Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 3. 2021

Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|15. 3. 2021

Gabriel Kavčič: Skrunitev in posilstvo kot orodje družbenega boja: kaj se dogaja v glavi takšnega človeka in kako odgovoriti

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Skrunitev in posilstvo kot orodje družbenega boja: kaj se dogaja v glavi takšnega človeka in kako odgovoriti

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

Gabriel Kavčič: Skrunitev in posilstvo kot orodje družbenega boja: kaj se dogaja v glavi takšnega človeka in kako odgovoriti

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 3. 2021

Gabriel Kavčič: Skrunitev in posilstvo kot orodje družbenega boja: kaj se dogaja v glavi takšnega človeka in kako odgovoriti

Na nekdanjem Marijinem trgu v Ljubljani se je te dni na steni lekarne znašel do nebeške Matere Marije žaljiv napis. Ampak bolj kot o »žaljivosti« in »vandalizmu« je pravzaprav treba govoriti o »skrunitvi«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

VEČ ...|8. 3. 2021

Nejc Povirk: Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot “patriarhat”? (piše beli heteroseksualni moški)

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Nejc Povirk: Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot “patriarhat”? (piše beli heteroseksualni moški)

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Nejc Povirk

komentar politika družba

Nejc Povirk: Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot “patriarhat”? (piše beli heteroseksualni moški)

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

VEČ ...|8. 3. 2021

Nejc Povirk: Mednarodni dan žena: ali ženske dandanes ogroža še kaj drugega kot “patriarhat”? (piše beli heteroseksualni moški)

Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.

Nejc Povirk

komentar politika družba

VEČ ...|1. 3. 2021

Gabriel Kavčič: Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

Gabriel Kavčič: Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

Radio Ognjišče

komentar politika družba

Gabriel Kavčič: Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

VEČ ...|1. 3. 2021

Gabriel Kavčič: Je »prisilno cepljenje« etično vzdržen ukrep pri premagovanju epidemije covid-19?

Je delodajalčeva zahteva, da se morajo njegovi zaposleni cepiti, etično vzdržen ukrep? Priporočljiv? Ustrezen? Nujen? Vključno z opozorilom, da bodo tisti, ki cepivo zavrnejo brez zdravstvenih razlogov, kaznovani s prestavitvijo na drugo delovno mesto ali celo prekinitvijo delovnega razmerja? Po svetu se to že dogaja.

Radio Ognjišče

komentar politika družba

VEČ ...|22. 2. 2021

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politka družba komentar

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 2. 2021

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politka družba komentar

VEČ ...|15. 2. 2021

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milan Knep

politika družba komentar

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 2. 2021

Milan Knep: Spremenil se je odnos do izolacije, trpljenja in vere

V času kuge so Benečani od ladij, ki so žele vpluti v pristanišče, zahtevali, da 40 dni počakajo pred obalo. V Dubrovniški republiki pa so posadke namestili v zato zgrajenih izolirnicah, ki so bile izven mesta ali na posameznih otokih. Ena najmanj priljubljenih besed v teh mesecih je karantena (iz frc. quarante štirideset), ki pomeni osamitev ljudi zaradi suma okužbe, z namenom preprečitve širjenja nevarnega virusa.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milan Knep

politika družba komentar

VEČ ...|8. 2. 2021

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Domovina

družba komentar politika praznik

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 2. 2021

Premier Janša ob prazniku nekaterim kulturnikom nalil čistega vina. Pozitivni odmevi na državno proslavo

“Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije.”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Domovina

družba komentar politika praznik

VEČ ...|1. 2. 2021

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politika družba komentar

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|1. 2. 2021

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politika družba komentar

VEČ ...|25. 1. 2021

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politka družba komentar

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 1. 2021

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politka družba komentar

VEČ ...|18. 1. 2021

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 1. 2021

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

VEČ ...|11. 1. 2021

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politka družba komentar koronavirus

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 1. 2021

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politka družba komentar koronavirus

VEČ ...|4. 1. 2021

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politka družba komentar

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 1. 2021

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politka družba komentar

VEČ ...|28. 12. 2020

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politka družba komentar

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 12. 2020

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politka družba komentar

VEČ ...|21. 12. 2020

Tino Mamić: Pričakovani as iz rokava v političnem pokru, ki se igra s kartami pod mizo

Naslednji dnevi bodo, kljub prazničnim sprostitvam in kljub božičnemu miru, izjemno napeti, saj se odvija partija političnega pokra, s tako visokimi stavami kot še nikoli doslej. Kakšne karte imajo nasprotniki, je sicer bolj ali manj jasno, nihče pa ne...

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Pričakovani as iz rokava v političnem pokru, ki se igra s kartami pod mizo

Naslednji dnevi bodo, kljub prazničnim sprostitvam in kljub božičnemu miru, izjemno napeti, saj se odvija partija političnega pokra, s tako visokimi stavami kot še nikoli doslej. Kakšne karte imajo nasprotniki, je sicer bolj ali manj jasno, nihče pa ne...

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

politika komentar družba

Tino Mamić: Pričakovani as iz rokava v političnem pokru, ki se igra s kartami pod mizo

Naslednji dnevi bodo, kljub prazničnim sprostitvam in kljub božičnemu miru, izjemno napeti, saj se odvija partija političnega pokra, s tako visokimi stavami kot še nikoli doslej. Kakšne karte imajo nasprotniki, je sicer bolj ali manj jasno, nihče pa ne...

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 12. 2020

Tino Mamić: Pričakovani as iz rokava v političnem pokru, ki se igra s kartami pod mizo

Naslednji dnevi bodo, kljub prazničnim sprostitvam in kljub božičnemu miru, izjemno napeti, saj se odvija partija političnega pokra, s tako visokimi stavami kot še nikoli doslej. Kakšne karte imajo nasprotniki, je sicer bolj ali manj jasno, nihče pa ne...

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

politika komentar družba

VEČ ...|14. 12. 2020

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

komentar politka družba

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 12. 2020

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

komentar politka družba

VEČ ...|7. 12. 2020

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|7. 12. 2020

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

VEČ ...|30. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Ljudje, ki jim bo v Sloveniji potrebno reči: ‘Dovolj!

Smo v Adventu 2020 in po vsem svetu še vedno divja ‘protikoronska vojna’. Toda medtem, ko večina svetovnih držav enotno vodijo politično vojno ukrepov PROTI koroni, Slovenci vodimo politično vojno OKROG korone. Kot je pred dnevi priznala znana doktorica socioloških znanosti, Vesna Vuk Godina, je ostal samo še ”odpor do vlade in upor proti njej” ter ”Rabimo vlado, ki jo bomo upoštevali.” V takšnih trenutkih se je potrebno vprašati, kako lahko v številnih krogih spoštovana profesorica, ki je velika strokovnjakinja na svojem področju, pride do takšnih politikantskih zaključkov?

Rajko Podgoršek: Ljudje, ki jim bo v Sloveniji potrebno reči: ‘Dovolj!

Smo v Adventu 2020 in po vsem svetu še vedno divja ‘protikoronska vojna’. Toda medtem, ko večina svetovnih držav enotno vodijo politično vojno ukrepov PROTI koroni, Slovenci vodimo politično vojno OKROG korone. Kot je pred dnevi priznala znana doktorica socioloških znanosti, Vesna Vuk Godina, je ostal samo še ”odpor do vlade in upor proti njej” ter ”Rabimo vlado, ki jo bomo upoštevali.” V takšnih trenutkih se je potrebno vprašati, kako lahko v številnih krogih spoštovana profesorica, ki je velika strokovnjakinja na svojem področju, pride do takšnih politikantskih zaključkov?

Rajko Podgoršek

komentar

Rajko Podgoršek: Ljudje, ki jim bo v Sloveniji potrebno reči: ‘Dovolj!

Smo v Adventu 2020 in po vsem svetu še vedno divja ‘protikoronska vojna’. Toda medtem, ko večina svetovnih držav enotno vodijo politično vojno ukrepov PROTI koroni, Slovenci vodimo politično vojno OKROG korone. Kot je pred dnevi priznala znana doktorica socioloških znanosti, Vesna Vuk Godina, je ostal samo še ”odpor do vlade in upor proti njej” ter ”Rabimo vlado, ki jo bomo upoštevali.” V takšnih trenutkih se je potrebno vprašati, kako lahko v številnih krogih spoštovana profesorica, ki je velika strokovnjakinja na svojem področju, pride do takšnih politikantskih zaključkov?

VEČ ...|30. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Ljudje, ki jim bo v Sloveniji potrebno reči: ‘Dovolj!

Smo v Adventu 2020 in po vsem svetu še vedno divja ‘protikoronska vojna’. Toda medtem, ko večina svetovnih držav enotno vodijo politično vojno ukrepov PROTI koroni, Slovenci vodimo politično vojno OKROG korone. Kot je pred dnevi priznala znana doktorica socioloških znanosti, Vesna Vuk Godina, je ostal samo še ”odpor do vlade in upor proti njej” ter ”Rabimo vlado, ki jo bomo upoštevali.” V takšnih trenutkih se je potrebno vprašati, kako lahko v številnih krogih spoštovana profesorica, ki je velika strokovnjakinja na svojem področju, pride do takšnih politikantskih zaključkov?

Rajko Podgoršek

komentar

VEČ ...|23. 11. 2020

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

družba politika komentar

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|23. 11. 2020

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

družba politika komentar

VEČ ...|16. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politka družba komentar

VEČ ...|9. 11. 2020

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politika družba komentar

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 11. 2020

Rok Čakš: Ribarjenje Socialnih demokratov med sledilci Marka Potrča politično oportuno, a moralno problematično početje

Pravijo, da hude preizkušnje iz ljudi potegnejo bodisi najboljše bodisi najslabše. In če najboljšo človeško plat zadnje tedne videvamo pri požrtvovalnih zdravstvenih delavcih, ki se v izjemno težkih pogojih borijo za vsako življenje, tisto temnejšo odsevajo drugi, ki si pred realnostjo še vedno zatiskajo oči in trmasto vztrajajo pri svojih zarotniških ali političnih agendah. Četudi na škodo kolektivnega spopadanja z nalezljivim virusom.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politika družba komentar

VEČ ...|2. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politka družba

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 11. 2020

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politka družba

VEČ ...|26. 10. 2020

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politika družba komentar koronavirus

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|26. 10. 2020

Rok Čakš: Državni prvaki v “iskanju rešitev” in “iskanju problemov” v največji krizi generacije

V stiski spoznaš prijatelja, pravi slovenski pregovor. In če to prenesemo na državno raven, lahko zapišemo, da v krizi spoznamo, kdo so voditelji, vredni zaupanja tistih, ki so jih izvolili.V kriznih situacijah se namreč da najbolje ločiti zrno od plev, prepoznati razliko med ljudmi močnega značaja in državotvornih vrednot ter med intelektualno omejenimi oportunističnimi politikanti, ki v težkih situacijah v najboljšem primeru igrajo »alibi igro«, v najslabšem pa s svojim početjem rušijo skupna prizadevanja, da bi narod krizo prebrodil s kar se da znosnimi posledicami.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politika družba komentar koronavirus

VEČ ...|19. 10. 2020

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar koronavirus družba politika

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 10. 2020

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar koronavirus družba politika

VEČ ...|12. 10. 2020

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek

politika komentar družba

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

VEČ ...|12. 10. 2020

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek

politika komentar družba

VEČ ...|5. 10. 2020

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Avbelj

politika komentar družba

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 10. 2020

dr. Matej Avbelj: Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska?

Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Avbelj

politika komentar družba