Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovina komentar žiga turk peterson žižek

22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 9. 2025
Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

VEČ ...|3. 9. 2025
Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 8. 2025
Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

VEČ ...|27. 8. 2025
Fašizmu vseh barv odreči legitimnost

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 8. 2025
Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

VEČ ...|20. 8. 2025
Erika Ašič: V vrtincu vzporednega sveta

Na televiziji lahko že več desetletij spremljamo različne serije in resničnostne šove. Oboje je pripravljeno tako, da gledalca potegne v dogajanje. Vsak del se konča z nekim dejanjem, ki gledalca drži v napetosti, da ga zanima, kaj se bo zgodilo; kaj bo storilo prevarano dekle, kako se bo iz zagate rešil oni fant, kako se bo odzvala razočarana žena, ali bo tisti odvetnik preživel v prometni nesreči, kako se bo na laži podrejenega odzval gospodar, ali bo bratranec odkril tatvino, ali bo maščevanje sosedi uspelo in tako naprej.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 8. 2025
Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

VEČ ...|13. 8. 2025
Aljuš Pertinač: Anketa naj bo

Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.

Aljuš Pertinač

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 8. 2025
Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

VEČ ...|6. 8. 2025
Erika Ašič: Tudi ljudje bi radi živeli

Prebrali smo komentar urednice Domovine Erike Ašič z naslovom Tudi ljudje bi radi živeli. V celoti si ga lahko preberete na naši spletni strani.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 7. 2025
Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem
VEČ ...|30. 7. 2025
Nenad Glücks: Oblastno poniževanje katoličanov na Slovenskem

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 7. 2025
Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

VEČ ...|23. 7. 2025
Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 7. 2025
Nenad Glücks: Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.« 

Nenad Glücks: Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.« 

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.« 

VEČ ...|16. 7. 2025
Nenad Glücks: Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.« 

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Nenad Glücks

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|3. 9. 2025
Začetek šolskega leta v znamenju nekaterih sprememb

Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.

Začetek šolskega leta v znamenju nekaterih sprememb

Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|5. 9. 2025
Nasmeh, topel kot sonce

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nasmeh, topel kot sonce

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2025
Ob 80. obletnici begunstva in izseljenstva

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Ob 80. obletnici begunstva in izseljenstva

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Ritem srca

VEČ ...|5. 9. 2025
Andrew Osenga

V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.

Slišali smo:

  • Andrew Osenga - Marjorie
  • Andrew Osenga - The Year Of Locust
  • Andrew Osenga - Hold On To Me
  • Andrew Osenga - Risen One
  • Andrew Osenga - Hold The Light

Andrew Osenga

V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.

Slišali smo:

  • Andrew Osenga - Marjorie
  • Andrew Osenga - The Year Of Locust
  • Andrew Osenga - Hold On To Me
  • Andrew Osenga - Risen One
  • Andrew Osenga - Hold The Light

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostNashville

Petkov večer

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Marjan Bunič

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|5. 9. 2025
Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Blaž Lesnik

vesoljemastronomijaVatikanski observatorijLunin mrk