Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.
Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.
Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.
Iz Betanije
Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.
Iz Betanije
Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.
Iz Betanije
Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.
Iz Betanije
V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Slovencem po svetu in domovini
Občinski svet v Tablji/Pontebbi na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlanija - Julijska krajina je soglasno sprejel sklep o pridružitvi seznamu občni, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. To bi tako postala devetnajsta občina zaščitenega območja v videmski pokrajini, vseh pa je trenutno dvaintrideset. To je še zlasti pomembno, ker Dipalja vas v občini Tablja od vedno velja za slovenski kraj, navaja zamejski petnajstdnevnik Dom. »Še posebej je pomembno, da se zaščita širi na območje, kjer je slovenska prisotnost zgodovinsko globoko ukoreninjena, a obenem tudi najbolj izpostavljena sodobnim izzivom, sta namero z zadovoljstvom pozdravila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc. »Ta novica nas navdaja z upanjem, da se bo proces vključevanja novih občin nadaljeval tudi v prihodnje, saj je celovita in trajna zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji ključnega pomena za njen obstoj in razvoj,« sta še ocenila Jarc in Bandelj.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Via positiva
»Industrija vplivanja na naše mišljenje je, poleg vojaške industrije in industrije, ki skrbi za investicije po izvedenih vojaških operacijah, ena najmočnejših na svetu. To nas kolektivno lahko skrbi. Koliko je vredno, kaj razmišljamo in na kakšen način? Zato je biti blizu sebi - v najplemenitejšem pomenu te besede, najpomembnejša stvar za naš obstoj v prihodnosti,« je misel Mihe Šaleharja. Dolgoletni televizijski in radijski voditelj, kolumnist, glasbenik, avtor knjižnih uspešnic in kot se sam predstavi, iskalec resnice.
Kulturni utrinki
V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme.
Komentar Družina
Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.